Terapiji na pot
Življenje prinaša vedno nove spremembe – sleherniku predenj postavi njemu lastne izzive. Od nas pa je odvisno, kako se bomo z zmedo in strahovi spoprijeli, kakšna stališča ob tem zavzeli. S svojimi ravnanji sooblikujemo svet in osmišljamo svoj svet. Trenutek, ko tole prebiraš, je pravi za prvi korak. Ali pa, da ne storiš nič. Tudi to je odločitev. In vsak naslednji …
Zakaj na terapijo …
… vem, da trud za osebnostno rast ni znak šibkosti
… želim, da mi nekdo prisluhne
… razumeti moram sebe, da lahko razumem druge
… pričakovanja in prepričanja so moji krvniki
… želim si več svobode v razmišljanju in delovanju
… želim živeti in ne životariti
… vsako popotovanje se začne s prvim korakom
Na kaj sem pozoren …
… problemi so smisel psihoterapije
… odločitev za terapijo je moja
… ne spreminjam drugih, temveč predvsem sebe
… moje poti ne bo spisal terapevt, zanjo sem odgovoren sam
… na terapiji je moja zgodba svéta
… s terapevtom lahko gradim odnos zaupanja
… v celotnem vesolju je vsaka pot edinstvena
Kako poteka …
… spoštujem dogovore in to pričakujem tudi od drugih
… terapevtska obravnava ni le tolažba
… premikam se v lastnem ritmu
… vstopam s svojo preteklostjo, v sedanjem trenutku in s pogledom v prihodnost
… sprejemam svojo nepopolnost in edinstvenost
… prisluhnem svojemu telesu, duši in duhu
… s kančkom skepse preverjam, če je to še vedno moja pot
Spremembe …
… življenje je pot, ki jo osmišljam
… tokrat poskusim drugače
… ob viharju bom sočuten do sebe
… prednost namenim človeškemu stiku
… ni mi treba trpeti, včasih pa je tudi v trpljenju smisel
… spremembe v mojem svetu se dotaknejo tudi drugih
… hvaležen sem
Je psihoterapija tisto, kar potrebujem?
Naj iščem pomoč?
Zdravje je stanje popolne telesne, duševne in socialne blaginje in ne samo odsotnost od bolezni ali invalidnosti.
Svetovna zdravstvena organizacija, 7. 4. 1948, Ženeva
Zelo verjetno vas nekje nekaj žuli, če ne krepko tišči. Včasih pa postane življenje naravnost neznosno in takrat se spremembe zgodijo, da lahko preživimo in morda postopno tudi zaživimo.
Pionirska raziskava Duncan, Miller, Wampold in Hubble: The Heart and Soul of Change: Delivering What Works in Therapy (ena izmed mnogih) prinaša spoznanje, da pacient, ki je obravnavan v psihoterapiji, beleži 80 % izboljšanja v primerjavi s tistimi, ki niso.
K psihiatru, kliničnemu psihologu, psihoterapevtu …
Številne so razlike med omenjenimi strokovnjaki, zelo poenostavljeno pa psihiater konča medicinsko fakulteto, specializacijo in je zdravnik. Predpiše lahko zdravila za duševne motnje, v našem zdravstvenem sistemu pa si za nas težko vzame čas za pogostejše redne pogovorne terapije.
Klinični psiholog je končal študij psihologije in specializacijo iz klinične psihologije. Z različnimi psihološkimi testiranji natančneje diagnosticira duševno bolezen in je pogosto del strokovnih timov v zdravstvu.
Psihoterapevt je končal svoj primarni študij in študij psihoterapije; možna pa je tudi izobraževanje za psihoterapevta kot prvi poklic. Psihoterapevti izvajajo psihoterapevtsko diagnostiko, obravnavajo težave in zdravijo primarno s pogovorom s pomočjo različnih tehnik. Psihoterapevti so ponosni na to, da opravljajo tudi lastno učno terapijo (vključeni so v lasten psihoterapevtski proces), kar pomembno vpliva na kvalitetno dela, krepi osebno zrelost in integriteto terapevta.
Odvisno od težav se po pomoč obračamo še k osebnemu zdravniku, psihologom, svetovalcem, nekateri raje na homeopate, hipnotizerje, bioenergetike …
Pri resnejših težavah je zaželeno dobro sodelovanje različnih strokovnjakov.
Obstaja kopica psihoterapevtskih smeri – kako naj izberem?
Lahko se »študiozno« podate v raziskavo razlik med logoterapijo, vedenjsko-kognitivno psihoterapijo, analitično, psihoanalitično, geštalt, sistemsko, integrativno … Na spletni strani Evropske krovne zveze za psihoterapijo (EAP) si lahko več preberete o v Evropi priznanih psihoterapevtskih smereh. Lahko se oprete na priporočilo, prebirate spletne strani ponudnikov ali pa preizkusite tisto, katere ponudnik je najbližje na poti iz vaše službe.
Logoterapija vas bo vodila zlasti po vprašanjih življenjske usode in svobode, bivanjske praznine, človekove odgovornosti, vesti in življenjskega smisla. Več o tej smeri si lahko preberete na spletnih straneh Smislologa, v knjižnici pa si lahko izposodite katero izmed del Viktorja Frankla, utemeljitelja logoterapije, ali Elizabeth Lukas, njegove najbolj priznane učenke.
Seveda pa se psihoterapevtske obravnave lahko udeležite tudi brez poznavanja razlik med posameznimi smermi. Po raziskavah sta bolj kot psihoterapevtska smer za učinkovitost terapije odločilna psihoterapevtova osebnost in odnos, ki ga klient in terapevt razvijeta pri skupnem delu.
Psihoterapija je za slabiče, ki ne zmorejo sami razreševati težav.
Pogum, osebna zrelost in zavzetost sta potrebna, da poiščemo pomoč. Po raziskavah je psihoterapevtska pomoč učinkovita pri zdravljenju številnih motenj in lajšanju težav, izboljšavah splošnega počutja, funkcionalnosti in kakovosti življenja. Čudovito je, da je ponudba pomoči razvita in raznolika in vsak uporabnik lahko izbira. Ko in če ne potrebujete tovrstne pomoči, vse čestitke za uspešno krmarjenje po razburkanem svetu. Želim vam, da ste pri tem uspešni še naprej. Če psihoterapevtski pomoči ne zaupate, se lahko namesto »tenstanja« v sebi odločite za druge oblike pomoči. Dirigent svojega življenja je vsak sam – vseeno pa je lažje, če v najtežjih trenutkih pri iskanju rešitev ne ostanemo čisto sami.
Ne bi rad, da bi me terapevt spraševal stvari, ob katerih mi bo neprijetno.
Prava modrost je odločiti se za potrebne spremembe in še večja izbrati pravi trenutek. Nihče vas ne more niti ne želi prisiliti v spremembe, na katere niste pripravljeni.
Verjetno se k terapevtu podajate po pomoč pri presejanju odločitev, iskanju pravega trenutka in samozavesti za odločne korake. Pred psihoterapevtom se lahko ognete vsem vprašanjem, lahko odigrate tudi srečo, brezskrbnost in lahkotnost, vendar se potem zastavlja vprašanje smiselnosti obiskovanja terapij.
Ko je rešitev najbližje, se nam včasih zdi, da je najhuje oz. kot pravi modrost, noč je najtemnejša pred zoro.
Nimam časa niti denarja niti volje za psihoterapijo.
Od ideje do konkretnih dejanj je včasih dolga ali celo neskončno dolga pot. Ko in če bo želja po pomoči zrasla ali prerasla v potrebo ali celo nujo, boste našli tudi čas.
Ob urgentnih stanjih se lahko obrnete na dežurnega zdravnika, dežurno ambulanto najbližje psihiatrične bolnišnice, reševalno službo (112), urgentno psihiatrično ambulanto v Centru za izvenbolnišnično psihiatrijo v Ljubljani ali pokličete katerega izmed anonimnih telefonov za pomoč v stiski (Klic v duševni stiski, Samarijan, Sopotnik, Društvo SOS telefon za ženske in otroke žrtve nasilja, TOM-telefon za otroke in mladostnike).
Ko smo na dnu, smo včasih res na dnu … in težko je vstati iz postelje, se obleči, iti na sprehod, si skuhati kosilo. Ni sramotno prositi za pomoč svoje najbližje, se oglasiti pri osebnem zdravniku ali pri psihoterapevtu. Razmislite tudi o možnosti terapije na daljavo.
Nekaj angažmaja pa terja vsak korak, »brez muje se še čevelj ne obuje«.
Na terapijo bi rad poslal svojo ženo, ki škodljivo vpliva na najino zvezo, ampak o tem noče niti slišati.
Škodljiva za zvezo je tudi predstava, da je zanjo odgovoren le eden izmed partnerjev; ali predstava, da lahko kogarkoli spreminjamo, če si on sam tega ne želi. Verjetno »pošiljanje« doživlja kot vožnjo avtomobila v avtomehanično delavnico na popravilo. In tako ji namesto ljubeče geste »rad bi ti pomagal« sporočamo »s teboj je nekaj narobe, pojdi se popravit«.
Spremembe začnimo pri sebi; na terapiji lahko odpremo vprašanja odgovornosti vsakega v nastali situaciji, naših pogledov na zaplete in tudi, kako ljubeče povabiti v partnersko terapijo.
Psihoterapevt je prestar/premlad/neprivlačen/ima premalo izkušenj/ni prave psihoterapevtske smeri/ni prave svetovnonazorske usmeritve/prihaja iz napačnega konca/ni prave narodnosti …
Res je tisto, kar verjamete, da je res … in zakaj bi izgubljali energijo in voljo ter se silili k obisku pri nekom, pri katerem vas motijo stvari?
Številne raziskave so pokazale, da tako spol kot predhodna izobrazba psihoterapevtov ne vplivajo na uspešnost psihoterapije. Tudi biološka starost ni garant za življenjsko izkušenost. Zato si včasih vendarle dovolite tudi kakšen manjši življenjski eksperiment in poskusite s čim drugačnim. Morda se v tem skriva tudi del razbijanja življenjskih vzorcev, ki vam onemogočajo polno zadihati.
Za moj problem ni rešitve – ne vem, če je smiselno vztrajati na terapiji.
Včasih je v življenju res divje in ne pomaga več zgolj pogovor s prijateljem ali vikend oddiha. In res ni preprostih rešitev ali pametnih nasvetov. Neodvisno od okoliščin pa človek vedno ohranja delček svobode in možnost drugačnega ravnanja ali vsaj drugačnega pogleda na lastno situacijo. O smiselnosti obiska psihoterapevta boste presodili sami, vsekakor pa je (ne)smisel obupa zdravo preseči.
Koliko časa najmanj je potrebno obiskovati terapijo?
Najkrajša doba je, če se psihoterapije nikoli ne udeležite, in najdaljša, če postane vaša življenjska sopotnica. V resnici pa ni najkrajše niti najdaljše dobe. Včasih lahko že z enim obiskom osvetlite življenjsko dilemo; pogosto pa prave spremembe terjajo vztrajnost. Če se odločite za daljše obdobje obiskovanja, je priporočljiva redna tedenska obravnava.
Vse to je novo zame, ne vem, kako se obnašati, kaj povedati.
Strahove lahko izvotlite z informiranjem o psihoterapiji, pogovorom s kom, ki terapijo že pozna … v nadaljevanju pa svoj obisk pri psihoterapevtu nadaljujete z iskreno izpovedjo o strahovih in dvomih, ki vas spremljajo. Psihoterapija bo za vas morda nova izkušnja, psihoterapevt pa nov človek. Tudi vi boste zanj popolnoma novi. Morda uvodni strah zamenja zanimanje in pričakovanje nečesa novega.
Mislim, da zame pogovor ne bo dovolj, potrebujem zdravila.
Psihoterapija je zdravljenje z besedami. Številne raziskave kažejo, da je v mnogih primerih takšna obravnava cenejša in učinkovitejša ter omogoča večjo vključenost klientov v funkcionalno življenje kot zdravljenje z zdravili, ki pogosto zakrivajo le simptome.
Javno zdravstvo je tudi poudarjeno podvrženo merilom ekonomske učinkovitosti, kar grobo pomeni, hitro »zaflikati«, kjer je težava in vrniti v funkcionalni svet. To pa dolgoročno ni tisto, kar bi človek v težavah najbolj potreboval.
Žal za vse zdravstvene težave ne zadošča besedna terapija. Takrat je psihoterapija lahko podporna terapija, ki vam z razvijanjem pozitivne življenjske drže pomaga pri preseganju obupa in krepitvi imunskega sistema.
Bojim se, da bi kdo odkril moje skrivnosti, in ne želim, da bi si drugi mislili, da je kaj narobe z mano. Svojih težav se tudi sramujem in ne vem, kako bi se izpovedal.
Drugi bodo pometli pred svojim pragom, vi pa ste odgovorni predvsem za svojega.
Logoterapevt klientu prepušča odločitev, kaj je zanj smiselno in kaj ne in s tem tudi kaj je prav in kaj ne. Zavezan je k zaupnosti, plačan, da vas posluša, sprejema različnost in si želi slišati vašo zgodbo. Kje, kdaj in komu boste lažje zaupali svoje težave, kakorkoli strašljive in nerešljive se vam v tem trenutku že zdijo?
Mogoče pa storite prvi korak z uvodno uro in razčistite svoje dvome, zaupate svoja pričakovanja in se predvsem ne »sekirate na zalogo«.
Ne dovolim, da me terapevt prepričuje v stvari, ki mi ne ustrezajo.
Popolnoma pravilno ste se odločili. Če vam nekaj ne ustreza, dolgoročno tudi ne bo imelo pozitivnih učinkov. Če bi se počutili, da vas terapevt sili, bi bilo koristno, da o tem takoj spregovorite.
Terapevtska obravnava mi ne ustreza – kako lahko odstopim od terapije?
Najbolje je, da to poveste terapevtu. Morda je na poti nesporazum, vas je zmotilo nekaj konkretnega, organizacijskega ali pa preprosto ni pravi čas … Neodvisno od razloga, odgovorno in osvobajajoče je zadržek izraziti – tako za terapevta kot za klienta.
Nočem, da se razve, da sem obiskoval psihoterapijo.
Psihoterapevtske obravnave so zaupne. Izjemo predstavljajo le življenjsko ogrožajoče situacije ali če klient sam privoli v razkritje informacij.
Če vas skrbi, da bi drugi izvedeli za vaše obiske, skrbno izbirajte, komu boste o njih govorili. Prek terapije tudi morda spremenite odnos do tovrstne pomoči in s ponosom poveste, da ste dejavno pristopili k osebnostni rasti.
Le kakšen bi bil naš svet, če bi se vsak bolj ukvarjal sam s sabo kot s »firbcanjem« o sosedu?
Psihoterapevt ni napravil nobenih premikov, ostajam s svojimi težavami.
Bistvena je aktivacija potencialov v našem vsakdanjem življenju. To pa dosežemo, če posamezniku in njegovemu videnju reševanja težav prisluhnemo. Nezadovoljstvo kliče po razmisleku o pričakovanjih in po odkritem pogovoru s terapevtom o tem.
Vsekakor terapevt ne dela premikov, ampak je ta privilegij prepuščen vsakemu posamezniku. Tudi sprejete odločitve so vaše, ne terapevtove. Včasih je prava pot tudi samopreseganje in odmik od sebe – za višji cilj, ideal, v ljubezni do koga drugega razen sebe.
Vem, kaj moram storiti, vendar mi realnost tega ne dopušča.
Človekova specifična sposobnost je v tem, da najde smisel ne le v tem, kar je, temveč tudi v tem, kar bi šele lahko bilo.
Življenje sámo ne dopušča ničesar ali pa dopušča mnogo, sami izbirate svojo življenjsko držo.
Kaj se po terapiji spremeni?
Premiki pri posamezniku so lahko tektonski. Celoviteje pogleda na svojo situacijo, dejavno pristopi k spremembam, ki jih razume in obvladuje, zavzame novo stališče … Ali pa se ne spremeni čisto nič. Včasih pozitivne spremembe izzovejo nove spremembe, zlasti v odnosu z našimi najbližjimi. In včasih življenje uzremo v novi luči.
Sprememba je proces, skozi katerega gremo, da postanemo kaj več, kot smo bili.
Gail Sheehy
Zaradi sprememb se počutim krivo.
Vsekakor plemenito in odgovorno, da ob spremembah razmišljamo o tem, kako bodo te vplivale tudi na druge.
In vendar je še bolj odgovorno ravnati skladno s svojo vestjo, v duhu ohranjanja svojega zdravja in razvijanja svoje smiselne poti. Le kot celovita osebnost bomo lahko potem pozitivno vplivali tudi na druge.
Ne želim zaključiti psihoterapije, še nikoli se nisem počutil bolje.
Psihoterapevt in klient v dogovoru načrtujeta tudi zaključek terapije. Način razhoda je pomemben in včasih težek, vsekakor pa naj bo terapija pomoč, če in ko jo potrebujemo, in naj ne postane naša bergla.
Nadaljnje raziskovanje
- Viktor Frankl Institute od Logotherapy je svetovno znana in priznana organizacija, ki ponuja logoterapevtske izobraževalne vsebine, organizira svetovni kongres iz logoterapije Viktorja Frankla, skrbi za strokovne publikacije …
https://www.viktorfranklinstitute.org/ - Društvo Logos organizira srečanja, bralno značko, konference, izlete, obarvane s tematiko logoterapije, duševnega zdravja.
- Akademija za Psihoterapijo Logoterapijo je mednarodno akreditirana institucija in edina v Evropi s programom specialističnega študija psihoterapije v športu na osnovi logoterapije in eksistencialne analize.
- Slovenska krovna zveza za psihoterapijo je zveza več slovenskih društev, ki izvajajo raziskovanje, izobraževanje, individualno in skupinsko prakso s področja psihoterapije. Ponuja brezplačne in plačljive seminarje, organizira srečanja, dogodke.
- European Association for Psychotherapy EAP oz. Evropska krovna zveza za psihoterapijo združuje evropske nacionalne organizacije s področja psihoterapije. Organizira izobraževanja, spodbuja znanstvene raziskave, zagotavlja strokovno podporo članicam, spodbuja standardizacijo psihoterapije po Evropi.
https://www.psihoterapija-logoterapija.si/