Gradniki trenutkov odmevajo v smisel

Kot psihoterapevt se počutim hvaležnega in ponižnega, ko me povabite v svoje zgodbe; pri odkrivanju svetega v našem življenju, vzpostavljanju reda zunaj in znotraj, življenja skladno z lastno identiteto, iskanju stika s samim seboj …

Kakršnakoli že bo naša življenjska zgodba – komična, tragična, napeta, dekadentna, absurdna … kombinacija vsega -, naj bo zgolj naša; da bomo sprejeli dogodke in ljudi okoli nas in lažje ozavestili predvsem samega sebe, v temačni in svetleči obliki.

Dovolite, da vam na tej poti pomagam.

Bodite trmasti glede svojih ciljev in prilagodljivi glede metod.

Logos pomeni najprej 'beseda', ki je osnovno sredstvo za komuniciranje, za odnos, za dajanje in prejemanje sporočila – torej za medčloveško sožitje.

Za čem stojim

Že od nekdaj dajem težo besedi

Ko spregovorim o težavah, sem že na terapiji – pa četudi je moj poslušalec domači maček ali kuhinjski fikus. Ko berem, sem osvajalec, detektiv, kralj in popotnik tam daleč daleč … Svoje misli zaupam dnevniku in jih zbistrim, nekatere pa tudi ulovim pred pozabo. Ko te ogovorim, že gradim odnos, po katerem hrepenimo vsi, ves čas.

Z besedo se ujezim, veselim, zahvalim in pritožim, prek nje se ljubim, učim in ustvarjam. Če sem vztrajen, mi spregovori tudi tišina.

Sam dajem težo besedi že celo življenje: študiji slavistike, prava, mediacije, nevrolingvistike, psihoterapije so zame študiji izražanja.

Logos pomeni najprej 'beseda', ki je osnovno sredstvo za komuniciranje, za odnos, za dajanje in prejemanje sporočila – torej za medčloveško sožitje.

Premikam se – konkretno in v prenesenem pomenu

Rad plavam, kolesarim, planinarim, najpogosteje pa preprosto hodim. Človek v gibanju osvobaja svojega duha in je kot odet v plašč, ki odganja celo kopico somatskih in psihičnih težav.

Pri številnih oblikah rekreacije hitro najdemo izgovor … prenevarno, predrago, nimam opreme, ni vadbišč, ni vremena, predaleč, ni časa … za hojo skoraj nemogoče. Je naravna in najosnovnejši način gibanja za vse starosti, v vseh letnih časih in ob vsakem vremenu. Krepi mišice in spodbuja našo prebavo, deluje proti debelosti, sladkorni bolezni, srčno-žilnim obolenjem.

Hodim po stopnicah v bloku, avto parkiram na bolj oddaljenem predelu in se sprehodim do cilja, zvečer se sprehodim po mestu, do restavracije, lahko se peš odpravim v službo, šolo. Hodim po Camino Krku, Ob žici v Ljubljani, Po medvedovih stopinjah v Kočevju, po pohodniški poti Julijana, po Jurčičevi, Levstikovi poti … Ubiram pohodne poti po naravi v okolici. Hodim sam ali v družbi. Hoja je trajnostna, zdrava, poceni, dosegljiva, lahko je aktivno brezdelje. Med hojo v naravi razmislim o dnevu, o svojem ravnanju, odnosih, načrtih ali pa se preprosto izgubim. Ljubim gozd in barje.

Hoja je zame tudi prispodoba življenja. Preprosto se človek mora premikati, četudi so na tej poti ovire in je pogosto težko. Pospešimo, se ustavimo, posedimo, čakamo, potarnamo … in potem spet hodimo. Ker nimamo druge izbire in ker nas to osvobaja. Ko bi le hodila cela Slovenija, nekateri problemi bi kar izpuhteli.

Premikam se – konkretno in v prenesenem pomenu. Zakaj zdravniki hoje ne predpišejo na recept kot prvo terapevtsko sredstvo?

Podjetje Smislolog sem ustanovil 15. 10. 2023, saj je 15. oktober od leta 1992 tudi svetovni dan hoje.

Srečen sem, ko v mojem življenju vsa tri števila sobivajo

Ednina je, ko sem sam s sabo, s tišino, notranjim monologom, meditacijo, razmišljam ali zgolj gledam televizijo.

Dvojina je, ko sem z ljubeznijo, v pogovoru, dogovoru, pogledu, dotiku, poljubu, ljubljenju ali zgolj sem ob nekom.

Množina je, ko sem z družbo, v igrah, spoznavanju, hrani, pijači, izmenjavi mnenj ali zgolj čutim pripadnost nečemu širšemu.

Srečen sem, ko v mojem življenju vsa tri števila polno bivajo trenutke in sobivajo druga z drugo.

Ne spreminjaj okolice, spremeni raje sebe

Kaj kdo je in kam kdo gre … kaj počne, razmišlja, za kaj si prizadeva … s kom, kako, do kdaj … kako izgleda, kaj obleče, vozi, nosi … kako pogleda, pokaže … je rekel, bo rekel, je mislil reči …

Človek, ne bičaj – sprejmi druge in drugačne, saj boš le tako lahko sprejel tudi samega sebe. Bodi to, kar si – vse drugo ti požre preveč časa in energije. Ne spreminjaj okolice, spremeni raje sebe. Sprejmi, da nekatere stvari niso pod tvojo kontrolo in tudi nikoli ne bodo.

In zaupaj.

Osnova mojega dela

Izobrazba

Specialistični študij psihoterapije, smer logoterapija in eksistencialna analiza: Akademija za Psihoterapijo Logoterapije KO-DAM d.o.o. – naziv specializanta; supervizor mag. Klemen Kobal
Trener neurolingvističnega programiranja, INLPTA
Mojster coach neurolingvističnega programiranja, INLPTA
Mediator in družinski mediator, Zavod Rakmo
Izvajalec metode EFT 2. stopnje, EFT International
Reiki master, terapevt naravnega zdravljenja reikist, Nova šola
Ravnateljski izpit Šole za ravnatelje
Mag. prava, Evropska pravna fakulteta v Novi Gorici, smer pravo – še v teku
Profesor slovenščine, Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani, Oddelek za slovenistiko
Strokovni izpiti za inšpektorja; iz upravnega postopka; za strokovne delavce na področju vzgoje in izobraževanja

Poklicne izkušnje

Ponosen sem na svoje raznolike in bogate življenjske izkušnje. Včasih sem tiho zavidal komu, ki je gradil poklicno pot na enem področju, enem delovnem mestu, pri enem delodajalcu … ki je že kot najstnik našel svoje življenjsko poslanstvo. Vendar so naše raznolike osebne in poklicne poti zgolj prikaz bogastva človeka. Danes sem točno tam, kjer moram biti, zato ker sem prehodil pot, ki mi je bila namenjena. Jutri mi bo življenje spet ponudilo nove izbire. Delo z ljudmi je stalnica na moji poklicni poti.

Sprejemanje svetov posameznikov je ključno pri delu s klienti. Delujem kot specializant logoterapije, dodatno pa se logoterapevtsko izpopolnjujem pri Akademiji za Psihoterapijo Logoterapijo, izobraževalnem zavodu, akreditiranem članu Mednarodne zveze za logoterapijo in eksistencialno analizo – Viktor Frankl Institut, Dunaj. V okviru vseh izpopolnjevanj se srečujem s praktikumi, vajami, prakso, ki mi koristi pri rednem delu s klienti. Pridobival sem in še pridobivam tudi veščine EFT-metode, tehnike naravnega zdravljenja, mediacijske veščine, znanja nevrolingvističnih in logoterapevtskih pristopov. Vključen sem tudi v lastno psihoterapijo, svojo logoterapevtsko prakso pa preverjam pri supervizorju logoterapevtu mag. Klemnu Kobalu. Delujem skladno z etičnimi kodeksi Slovenskega društva za logoterapijo – Logos, Slovenske krovne zveze za psihoterapijo in Evropske zveze za psihoterapijo.

Kot svetovalec varuha za človekove pravice v strokovni službi sem analiziral pobude s stališča varovanja človekovih pravic, komuniciral s ključnimi deležniki in usklajeval možne prilagoditve, presojal pravna in družbena vprašanja, ki vplivajo na kvaliteto življenj posameznikov.

Z vodenjem zaposlenih sem se srečal kot ravnatelj šole z vrtcem, pa tudi kot vodja aktivov, sveta zavoda in kot organizator izobraževanj. Lepo je, ko lahko odločaš in spreminjaš stvari, ko nagovarjaš, spodbujaš in razvijaš vizijo; težko, ko se zaveš svojih objektivnih in subjektivnih omejitev; še posebej težko, ko včasih lastna vest terja drugačne poteze ali ko si prisiljen priznati osebne poraze.

Večino svoje poklicne poti sem namenil vzgoji in izobraževanju in delu z mladimi. Poučeval sem osnovno- in srednješolce, odrasle in tujce, z njimi ustvarjal, udeleževal sem se strokovnih konferenc, deloval v strokovnih komisijah na državni ravni, pisal šolska gradiva in strokovne prispevke. Pri delu se mi je razkrivala pestra paleta človeških značajev in odnosov. V času študija sem prostovoljno delal z otroki na mednarodnem poletnem kampu, pozneje pa pomagal s svetovalnim delom na TOM-telefonu, telefonu za otroke in mladostnike v stiski. Včasih ima človek pri delu z mladimi občutek boja z mlini na veter, sicer pa je pot predaje znanja in vzgajanja človeka plemenita.

V medijih sem kot urednik mladinskih revij, novinar in lektor užival v dinamiki dela. Kreativnost je tista, ki zasvaja, da pozabiš na okolico in odtavaš; je tipično človeška in neprecenljiva. Medijski svet ponuja kreativnost, ob tem pa tudi razkorak med realnim in fiktivnim, med iskrenostjo in maskami, ki si jih nadevamo.

Zakaj človek človeka v 21. stoletju še vedno ni pripravljen sprejeti kot edinstveno in neponovljivo bitje z vsemi odlikami in slabostmi? Vsakič bolj slavimo in propagiramo navidezno popolnost, v odnosih pa igro namesto iskrenosti ter nestrpnost do ljudi in pojavov, ki nam osebno ne škodujejo. In zakaj si je tako težko priznati lastne napake, zdrse ali poraze v posameznih življenjskih obdobjih? Kot psihoterapevt s klienti sodelujem pri iskanju odgovorov na ta vprašanja ter drug drugega učimo strpnosti in razumevanja.

Ko pogledam usmerim v preteklost, se v mislih rad ustavim ob prijetnih trenutkih na profesionalni poti in me zmrazi, ko pomislim na nekatere druge. Če bi zavrtel čas nazaj … Potem se zavem, da je vsak nadaljnji trenutek v nastajanju spet priložnost za nove izbire in ravnanja … za vse nas.

15. 10. 2023 je zaživelo moje podjetje Smislolog. Želim si, da bi lahko prispeval tudi z razmišljanji o motivaciji in psihosocialni kondiciji in higieni v izobraževalnem procesu (zaposlenih, šolajočih); utrjevanju pomena, statusa in podobe učiteljstva in vseživljenjskega učenja. Nič me ne bi bolj razveselilo kot to, da bi še dolgo opravičeval visokoleteče ime Smislolog, ki sem mu ga nadel.

Strokovna dela

Komisije na državni ravni; zunanje ocenjevanje

Izpraševalec izpitne komisije za strokovne izpite na področju vzgoje in izobraževanja, in sicer za področje slovenskega knjižnega jezika; Ministrstvo za šolstvo in šport, 2010–2014
Pomočnik glavnega ocenjevalca pri nacionalnih preverjanjih znanja učencev ob koncu tretjega obdobja osnovne šole za predmetno področje slovenščine; Državni izpitni center, 2012-2014
Zunanji ocenjevalec za splošno maturo; Državni izpitni center; 2006-2012
Član komisij na izpitih iz znanja slovenščine za tujce na osnovni ravni; UL, FF, Center za slovenščino kot drugi/tuji jezik – pooblaščeni izvajalec za Ljubljano Cene Štupar, CPI, 2009–2012

Nastopi na znanstvenih/strokovnih konferencah

Prožnost in togost strukture besedilnih vrst. Mednarodni simpozij Izzivi sodobnih učnih okolij: pristopi za učinkovito učenje za življenje, Moravče, 14. 9. 2017.
Zbornik prispevkov mednarodnega simpozija Izzivi sodobnih učnih okolij, urednik Nina Maček. Osnovna šola Jurija Vege. http://www.dlib.si/, 10. 1. 2018, str. 407.
Svoje naredim – tvoje ulovim: Učenje pravil s prirejanjem in razbiranjem. IX. mednarodna (Slovenija, Nizozemska, Hrvaška) strokovna konferenca učiteljev podaljšanega bivanja z naslovom Igra in učenje v OPB, Ljubljana, 23. 3. 2017. (s Sergejo Petročnik)
Sito čutov: spodbujanje čutnih zaznav pri pouku književnosti. II. mednarodna (Slovenija, Nizozemska, Hrvaška) strokovna konferenca učiteljev o didaktiki in metodiki z naslovom Individualizacija in diferenciacija, Ljubljana, 24. 11. 2016. Zbornik povzetkov, uredila mag. Maruša Željeznov Seničar. Ljubljana: MiB d.o.o., 2016, str. 432.

Jezikovna ustreznost – merilo pri ocenjevanju pri vseh šolskih predmetih. Druga nacionalna konferenca Jeziki v izobraževanju: Jeziki nas povezujejo, Ljubljana, 15. 4. 2016. (z Bernardo Mal) Zbornik povzetkov, uredila Mojca Poznanovič Jezeršek. Ljubljana: Zavod RS za šolstvo in Urad za razvoj izobraževanja, Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport, 2016, str. 43.
Medšolsko sodelovanje kot element motivacije za usvajanje bralnih strategij. V. znanstveni posvet Vodenje v vzgoji in izobraževanju: Udejanjanje inovativnih učnih okolij kot izziv vrtcev, šol in izobraževalnega sistema, Portorož, 5. 4. 2016. (s Sergejo Petročnik) Zbornik povzetkov, uredila Eva Valant. Kranj: Šola za ravnatelje, 2016, str. 43.
Sodelovanje – ključni element za dobro strokovno razpravo. IV. znanstveni posvet Vodenje v vzgoji in izobraževanju: Sodelovanje v teoriji in praksi, Portorož, 31. 3. 2015. (z Bernardo Mal) Zbornik povzetkov, uredili Mateja Brejc in Petra Weissbacher. Kranj: Šola za ravnatelje, 2015, str. 49.
Dostojanstvo šolskega prostora. Nacionalni strokovni posvet ob 150-letnici šolstva v Domžalah: Pedagog in izzivi časa, Domžale, 10. 4. 2014. (z Bernardo Mal) Zbornik povzetkov s strokovnega posveta ob 150-letnici šolstva v Domžalah, uredila Sabina Burkeljca. Domžale: Občina Domžale, 2014, str. 20.
Postopnost priprave na celovito ocenjevanje prvin govornega nastopa – pristop na ravni šole. III. znanstveni posvet Vodenje v vzgoji in izobraževanju: Znanje in spretnosti za 21. stoletje – izzivi vodenja, učenja in poučevanja, Portorož, 2. 4. 2014. Zbornik povzetkov konference, urednika Mateja Brejc in Tomaž Prelog. Kranj: Šola za ravnatelje, 2014, str. 59.
Zadovoljevanje psihološke potrebe po doživljanju avtonomije v lastnih odločitvah in dejanjih na primeru individualnega motivacijskega razgovora z učencem. Konferenca Učne težave pri matematiki in slovenščini – izziv za učitelje in učence, Ljubljana, 15. 11. 2013. (z Bernardo Mal) Zbornik povzetkov konference, urednica Amalija Žakelj. Ljubljana: Zavod Republike Slovenije za šolstvo, 2013, str. 42.
S sedmošolci v vrtcu o medijih. Nacionalna konferenca SIDRO: Socialna in državljanska odgovornost. Tematska steza Pouk državljanske vzgoje in dejavnosti v vrtcu. Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport, Brdo pri Kranju, 10. 10. 2013. (z Majo Mustedanagić) Zbornik nacionalne konference Socialna in državljanska odgovornost. Ministrstvo Republike Slovenije za izobraževanje, znanost in šport. Brdo pri Kranju, 10. 10. 2013. Ljubljana, oktober 2013. http://www.zrss.si/sidro/files/SIDRO2013-zbornik.pdf, 10. 10. 2013, str. 46, 47.
Učenčevo delo s podatki kot pot privzgajanja sprejemljivih vzorcev obnašanja. I. znanstveni posvet Vodenje v vzgoji in izobraževanju: Uporaba podatkov v šolah in vrtcih, Portorož, 3. 4. 2012. Zbornik povzetkov I. znanstvenega posveta Vodenje v vzgoji in izobraževanju. Šola za ravnatelje, april 2012. 5. 9. 2012, str. 38.

Organizacijski odbor strokovne konference

recenzent prispevkov in moderator predstavitvene skupin na mednarodnem simpoziju Izzivi sodobnih učnih okolij: pristopi za učinkovito učenje za življenje, Moravče, 14. 9. 2017.

Pedagoška delavnica za učitelje

Izkustveni dan Odprto učno okolje: delavnica Koder rdečih las, 21. 9. 2010, 2-krat 60 min; organizatorji OŠ Jurija Vege Moravče, Grad Tuštanj in Zavod RS za šolstvo, samostojna izvedba.
i-učbeniki za spodbujanje sodobnih metod in oblik poučevanja, Ljubljana, 8. 4. 2017; Modrijanov dan znanja, Modrijan založba, d.o.o.

Strokovna šolska gradiva

Soavtor e-učbenika: Slovenščina za 9. razred osnovne šole (jezik in književnost). Miška, d.o.o., ZRSŠ.
Soavtor e-učbenika: Slovenščina za 8. razred osnovne šole (jezik in književnost). Miška, d.o.o., ZRSŠ.
Marta Kocjan Barle, Matej Žist, Milena Smisl: Znanka ali uganka 9. Samostojni delovni zvezek za 9. razred osnovne šole, Modrijan Založba, d.d., Ljubljana, 2014.
Marta Kocjan Barle, Dragica Perme, Matej Žist: Znanka ali uganka 8. Samostojni delovni zvezek za 8. razred osnovne šole, Modrijan Založba, d.d., Ljubljana, 2013.
Matej Žist, Marta Kocjan – Barle: Znanka ali uganka 9. Slovenščina za 9. razred osnovne šole, delovni zvezek, Modrijan Založba, d.d., Ljubljana, 2013.
Marta Kocjan Barle, Dragica Perme, Matej Žist: Znanka ali uganka 8. Slovenščina za 8. razred osnovne šole, delovni zvezek, Modrijan Založba, d.d., Ljubljana, 2011.

Recenzije šolskih gradiv

Marta Kocjan – Barle, Milena Smisl: Znanka ali uganka, slovenščina za 9. razred osnovne šole, učbenik, Modrijan Založba, d.d., Ljubljana, 2012.
Marta Kocjan – Barle, Dragica Perme: Znanka ali uganka, slovenščina za 8. razred osnovne šole, učbenik, Modrijan Založba, d.d., Ljubljana, 2011.
Marta Kocjan – Barle, Milena Smisl: Znanka ali uganka, slovenščina za 7. razred osnovne šole, delovni zvezek, Modrijan Založba, d.d., Ljubljana, 2010.

Strokovne objave v revijah

Postopnost priprave na celovito govorno nastopanje. Slovenščina v šoli, 2015, letn. XVIII, št. 3-4, str. 85-95.
(Ne)svoboda ob govornem nastopu. Slovenščina v šoli, 2015, letn. XVIII, št. 3-4, str. 96-101.
Odtenki ustne ocene. Didakta, 2015, letn. XXV, št. 181, str. 27–29.
Končna šolska ocena. Didakta, 2015, letn. XXV, št. 178, str. 2–4.
Prezrta veščina poslušanja. Starši. Vzgoja, 2014, leto XVI/4, št. 64, str. 38–39.
Medvrstniško sodelovanje šole in vrtca. Razredni pouk, 2014, letnik 16, št. 1, str. 57–60. (z Majo Mustedanagić)
Pisava skozi čas. Slovenščina v šoli, 2014, letn XVII, št. 1, str. 61–69.
Utrjevanje učne snovi ob gibanju. Zbornik ob VIII. strokovni konferenci učiteljev podaljšanega bivanja 2014:
Sprostitveno-gibalne dejavnosti v OPB, Ljubljana: MIB, str. 112–116. (s Sergejo Petročnik)
Večerna predstava za devetošolce. Si upamo? Didakta, 2013, letn. XXII, št. 164, str. 52, 53. (z Bernardo Mal)
Podatki o učencih naj spregovorijo njim. Razredništvo in vzgojni načrt. Vzgoja, 2013, leto XV/1, št. 57, str. 29–30.
V primežu med preveč in premalo. Šolski razgledi, 2013, letn. LIV, št. 6, str. 5.
Spoznavanje kulturne dediščine domačega kraja. Drugačen šolski dan. Vzgoja, 2012, leto XIV, št. 4, str. 40–41. (z Bernardo Mal)
Odprta vprašanja odprtega učnega okolja. Trajnostni razvoj v šoli in vrtcu, 2012, letn. 6, št. 1–2, str. 12–13. (z Bernardo Mal)
Odprta zgodba gradu Tuštanj. Trajnostni razvoj v šoli in vrtcu, 2012, letn. 6, št. 1–2, str. 69–73. (z Bernardo Mal)
Razvrščanje besedil slovenskih avtorjev v literarna obdobja; Ustvarjalni pristop pri pouku književnosti. Slovenščina v šoli, 2012, letn. XV, št. 1, str. 40–48.
Razvijanje spretnosti samostojnega reševanja jezikovnih vprašanj s pomočjo spletnih virov; Ustvarjalni pristop pri pouku jezika. Slovenščina v šoli, 2012, letn. XV, št. 1, str. 20–26.
Igra številk; v nestrpnem pričakovanju novih uravnoteževanj. Šolski razgledi, 2012, letn. LXIII, št. 9, str. 9.
Želja: Podatkovno osvobajanje. Šolski razgledi, 2012, letn. LXIII, št. 2, str. 4.
Mentorstvo učenec–učencu kot ena od oblik dela z nadarjenimi učenci. Didakta, 2010, letn. XX, št. 141, str. 67–70. (s Sergejo Petročnik)
Projekt, ki poveže vso šolo (Projekt). Didakta, 2010, letn. XX, št. 140, str. 38–40.
Timsko delo učiteljev drugega triletja pri pripravah na nacionalne preizkuse znanja. Preverjanje in ocenjevanje, 2010, letn. 7, št. 3, str. 25–27.
Kaj pa, če bi bil svetovalec s plačo mentorja: Zamrznitev napredovanj v strokovne nazive je nedomiselna rešitev.
Šolski razgledi, 2010, letn. LXI, št. 14, str. 5.
Privlačno: Šola je zaživela v rumeno-rdečih barvah in ritmih flamenka. Šolski razgledi, 2010, letn. LXI, št. 12, str. 6.
Prispevki o jeziku v rubriki Jaz ljubim slovenščino; Plus, 2007, letn. 60, št. 2, 4; 2008, letn. 60, št. 6, 8. 10.
Prispevki o jeziku v rubriki Jaz ljubim slovenščino; Pil, 2007, letn. 60, št. 2, 4; 2008, letn. 60, št. 6, 8. 10.
Kritike mladinske literature v rubriki Knjige; Pil, 2001, letn. 53, št. 29, 34; 2002, letn. 54, št. 3, 7, 10, 13, 15, 19, 24/25, 35.
Lučka Gruden: V zvočnem laboratoriju (Robni zapis). Literatura, 2001, letn. XIII, št. 121/122.
Peter Sloterdijk: Evrotaoizem (Robni zapis). Literatura, 2000, letn. XII, št. 113/114, 243–244.
Štiri pare kratkočasnih novih pesmi od Pavla Knobelna skovane inu Krajncam za spomin dane: Slovarček nekaterih manj znanih izrazov. Slava: debatni list, 1997/98, letn. 11, št. 2. str. 181–216.

Jezikovno urejanje

Filip Čuček, Janez Polajnar, Marko Zajc: Slovenska zgodovina v preglednicah. Ljubljana: Cankarjeva založba, 2010.
Leapman, Michael in drugi: London (Eyewitness Travel London). Ljubljana: Mladinska knjiga, 2008.
Leksikon književnosti. Ljubljana: Cankarjeva založba, 2008.
Kuhar, Boris: Dobra meščanska kuhinja: 300 izbranih receptov iz najboljših kuhinj slovenskih mest. Lj.: Cankarjeva založba, 2007.
Bradley, Michael: Vodnik po tajnih družbah: resnica o najbolj zloveščih tajnih družbah na svetu, o združenju iluminatov, Sionskem priorstvu, Opusu Dei in drugih. Prevedla Alma Lorenz. Ljubljana: Mladinska knjiga (Zbirka Žepnice), 2007.
Matoz, Zdenko: Koliko je ura? Ilustrator Sandi Červek. Ljubljana: Lepa beseda, 2006.
Kovačič, Andrej; Bosilj-Vukšić, Vesna: Management poslovnih procesov: prenova in informatizacija poslovanja s praktičnimi primeri. Ljubljana: GV založba, 2005.
Horvat, Štefan; Jakulin, Vid: Zakon o kazenskem postopku (ZKP) s komentarjem. Ljubljana: GV založba, 2004. Velelist, interno glasilo družbe Vele, d.d., 2004
Prostori umetnosti: zbornik. Urednici: Polona Tratnik, Nika Zupančič. Ljubljana: Društvo inovatorjev, 2002. Moj hobi, revija za dom in prosti čas; Delo Revije, d.d., izdaja Alpress, d.o.o., 2001/02
Canfield, Jack: Zgodba o Aladinu: kako vprašati, da bi dobili, kar hočemo. Prevajalec Jana Cedilnik. Ljubljana: Inštitut za razvijanje osebne kakovosti, 2001.

Literarni prispevki

Besedko Snedko; Radio Slovenija, prvi program; pravljica za otroke, izbrana na javnem natečaju za izvirno slovensko pravljico »Lahko noč, otroci!« 2012. (premierno predvajana 13. maja 2014)
Košček torte po angleško. Slava: debatni list, 1998

V medijih

GLASNIK

Intervju z razmišljanjem o ureditvi področja psihoterapije, psihoterapevtovem delu in o izzivih prazničnega časa si lahko preberete v Glasniku, glasilu občine Škofljica, dec. 2025. Avtorica: Karmen Fabjan, fotografija: Jure Merčnik.

Vabljeni k prebiranju glasila in intervjuja (str. 24-26).

REVIJA SUZY

Intervju V otroku je treba razplamtevati tisto, kar ga zanima je bil objavljen v reviji Suzy (Slovenske novice), 19. 9. 2025. Avtorica: Mateja Blažič Zemljič, fotografija: Dejan Javornik.

V reviji Suzy (Slovenske novice) lahko enkrat mesečno prebirate nasvete v rubriki Osmišljevalnica.