Od spolnosti do prave ljubezni in družine

1 Uvod

Nekoga moraš imeti rad 

NEKOGA moraš imeti rad,

pa čeprav trave, reko, drevo ali kamen,

nekomu moraš nasloniti roko na ramo,

da se, lačna, nasiti bližine,

nekomu moraš, moraš,

to je kot kruh, kot požirek vode,

moraš dati svoje bele oblake,

svoje drzne ptice sanj,

svoje plašne ptice nemoči

– nekje vendar mora biti zanje

gnezdo miru in nežnosti –

nekoga moraš imeti rad,

pa čeprav trave, reko, drevo ali kamen –

ker drevesa in trave vedo za samoto

– kajti koraki vselej odidejo dalje,

pa čeprav se za hip ustavijo –

ker reka ve za žalost

– če se le nagne nad svojo globino –

ker kamen pozna bolečino

– koliko težkih nog

je že šlo čez njegovo nemo srce –

nekoga moraš imeti rad,

nekoga moraš imeti rad, 

z nekom moraš v korak,

v isto sled –

o trave, reka, kamen, drevo,

molčeči spremljevalci samotnežev 

  in čudakov,

dobra, velika bitja, 

ki spregovore samo,

kadar umolknejo ljudje. 

Ivan Minatti

Trava, reka, kamen, drevo, reka, molčeči spremljevalci samotnežev in čudakov poznajo samoto. Koraki, ki jih obiščejo, vselej odidejo dalje. Človek potrebuje nekoga, na kogar nasloni roko na ramo, bližina je zanj kot kruh in požirek vode. 

Pesnik verjame v človeško bližino, toplino in ljubezen. 

V kaj verjame Viktor E. Frankl? V kaj verjame sodobni človek?

2 Zasvojenost 

2.1 Zasvojenost, nekemične zasvojenosti

V preteklosti smo največ govorili o zasvojenosti z alkoholom in drogami, hrano, cigaretami, v sodobnosti vse več govorimo o zasvojenostih z delom, igrami na srečo, s spolnostjo. Zasvojenosti pa imajo ključne podobnosti na biološki, psihološki in družbeni ravni. 

Ali je zasvojenost vprašanje vzgoje ali posameznikove narave, vprašanje genetike ali družinskega okolja? Ali je zasvojenost bolezen ali izbira?

Genetski dejavniki prispevajo med 40-60 % verjetnosti, da je človek zasvojen. Drugi dejavniki so še primarno družinsko okolje, travme, družba in ponavljanje. Ameriško združenje za medicino zasvojenosti je leta 2011 zavzelo stališče, da gre za kronično motnjo v delovanju možganov in ne samo vedenjsko težavo, ki je posledica pretiranega uživanja alkohola, mamil, predajanja igram na srečo ali spolnosti. Zato se morajo vsi psihoterapevti do določene stopnje spoznati z nevroznanostjo, ker ta pomembno vpliva na razumevanje in načrtovanje terapevtskega procesa. 

»Posledica bolezni so motnje v mišljenju, čustvovanju in zaznavanju, kar lahko sili ljudi, da izberejo vedenjske vzorce, ki jih okolica ne razume in težko sprejme, nemalokrat tudi obsoja. Povedano preprosto, zasvojenost ni izbira.« (Topić: 15)

Tudi človekova spolnost lahko postane resna težava in celo zasvojenost. Danes živimo v družbi, ki je »prežeta z miti, polnimi predsodkov, seksizma, rasizma in homofobije, ter s potrošniškim dojemanjem spolnosti. (Topić: 6)

Po nekaterih podatkih naj bi bilo s seksualnostjo zasvojeno približno 3-6 % splošne populacije. V povezavi z elektronskimi mediji so te številke še višje in predvsem v porastu. 

Kdaj lahko govorimo o zasvojenosti s seksualnostjo? Kriteriji po Martinu Kafki (2014) so: 

– vložena pretirana količina časa za fantazije, načrtovanje, izvajanje seksualnega vedenja; 

– ponavljajoče se uresničevanje kot odziv na disforična stanja (npr. anksioznost, depresijo, dolgčas, razdražljivost); 

– ponavljajoče se uresničevanje kot odziv na stres;

– ponavljajoči se, a neuspeli poskusi nadzora ali občutnega zmanjšanja pogostosti;

– ponavljanje seksualnega vedenja in zanemarjanje tveganja za škodo sebi ali drugim, na telesni ali čustveni ravni. 

Od 5 morajo biti izpolnjeni vsaj 4 kriteriji, in sicer vsaj 6 zaporednih mesecev; težave morajo biti razvidne v odnosih, na delovnem mestu ipd.; takšno vedenje ni posledica uporabe substanc; oseba je stara nad 18 let. 

2.2 Nevroznanost 

2.2.1 Dopaminski krog

Zasvojenost prizadene človeka na telesni, socialni, duševni in duhovni ravni. 

Za razumevanje zasvojenosti je še posebej pomemben prednji del korteksa, prefrontalni korteks, najrazvitejši del možganov. Odgovoren je za najzahtevnejše naloge, obvladovanje impulzov globljih možganskih struktur (presoja, morala, osebnostna struktura). Pri zasvojenih je ta funkcija oslabljena ali celo odpove, ravnanja so vodena s primitivnejšimi možgani. 

Ključna je pot dopamina (nevrotransmiter). Dopamin prinaša občutek prijetne izkušnje. V možganih imamo dva ločena sistema ugodja. Prvi je povezan z apetitom, vznemirjenjem (npr. spolnost, hrana). Vezan je na dopamin in dviga raven napetosti/vznemirjenja. Drugi sistem je povezan z ugodjem (torej dejanski spolni odnosi, obrok hrane). Sproščeni endorfini prinašajo pomirjujoč občutek blaženosti. Pornografija aktivira predvsem prvi sistem. 

Ko zasvojeni pride v stik s sprožilcem (npr. pornografija na internetu) dopamin pošlje signal od VT (ventralni tegmentum) do NA (nucleus accumbensa) in perfrontalnega korteksa. Mehanizem, ki naj bi obvladoval impulze limbičnega sistema, pri zasvojenih odpove. Višje možganske strukture ne nadzirajo več primitivnih možganov. Možgani sporočajo, da je rešitev stiske v alkoholu, seksu, drogi, hrani, igrah na srečo, tveganih športih … Nagrajevalni ali dopaminski krog je prizadet. Zasvojeni si želi predvsem več dopamina, ker se tako počuti dobro. Ko prenehamo z dejanji, ki nas zasvajajo, nimamo več dopamina, da bi se počutili dobro. 

2.2.2 Trije nevronski sklopi

Prvi nevronski sklop je povezan z libidom in željo po spolnem občevanju in prenašanju genskega materiala. Spolno vzburjenje pa še ne pomeni tudi želje po spolnosti. Lahko imamo povišan srčni utrip, pa se tega sploh ne zavemo. Lahko pa obratno, si želimo spolnosti, pa se ne vzburimo. Zasvojeni ima možnost 3 sekund, da odvrne pogled od privlačne osebe in preusmeri tok misli (opazijo privlačno osebo; si priznajo, da so zasvojeni in da nimajo dovoljenja za degradacijo osebe na raven objekta; osebi pošljejo pozitivne misli). 

Romantična privlačnost pomeni, da se z nekom povežemo na čustveni ravni in oseba zaživi v sinapsah limbičnega sistema. Serotonin je razlog za obsedenost s partnerjem, pomanjkanje ob razhodu pa za obsesivne misli. 

Tretji nevronski sklop je želja po skupnem življenju s partnerjem, po zaupanju in bližini. K temu pripomoreta dva nevropeptida, oksitocin in vazopresin. 

2.2.3 Prekinitev zasvojenosti 

Smrt nevronov v možganih povzroči dolgotrajna visoka raven kortizola, zmanjšan dotok krvi ali naraščanje škodljivih prostih radikalov. Visoka raven kortizola posledično prinaša težave s kratkoročnim spominom pri zasvojenih. Za razvoj določene veščine (pri zasvojenih negativne) potrebujemo ponavljanje, saj s tem krepimo mielinsko ovojnico, nevronska povezava, okrepljena z ovojnico pa ima mnogo hitrejši potencial. Tako občudujemo tudi atlete in mojstre – zasvojeni so v svojem početju vrhunski in predani (obsedeni). Svoje dejanje ponavljajo in to je ključno za razvoj bolezni. Za zasvojenost treniramo približno tako kot nosilec olimpijske medalje. 

Zasvojeni morajo v treh do petih letih terapevtskega procesa zgraditi nove nevronske povezave za reševanje težav in ustreznejši življenjski slog – toliko traja povprečen proces okrevanja od zasvojenosti. 

2.3 Zdrava spolnost

Pri starih Grkih je bila spolnost igra in zabava, nezavedne strahove so prepuščali mitologiji; pri Rimljanih je bil seks v glavnem telesna aktivnost brez povezave z duhovnostjo. Srednji vek je obsojal čutne užitke in poveličeval celibat, devištvo in omejevanje spolnosti. Renesansa je dovoljevala vse večjo spolno svobodo. V 17. in 18. st. so iskali znanstvene odgovore tudi na spolnost in zmanjševali občutek seksualnih pregreh. 19. stoletje je poudarjalo svetost doma in zatiralo žensko seksualnost. 

Tudi v 20. st. je glede spolnosti veliko dvomov, omejitev in sramu. Obstaja več slogov na področju spolnosti, sprejemljivo pa je vse, dokler so naša vedenja sporazumna in nikogar ne prizadenemo. 

Ena največjih težav danes je, da smo prepričani, da ne dosegamo pričakovanj, ki jih gradijo mediji. V resnici se mora vsak sam odločiti, kaj je zanj dobro in kaj ne. Napačna je predpostavka, da terapevti poznajo definicijo zdrave spolnosti, in da je to alternativa zasvojenosti pri spolnosti. V resnici se zasvojenost ne opredeljuje na osnovi vedenja in spolnih praks. Problematično je škodljivo vedenje. Za spremembe pa so potrebne globlje spremembe pogleda na spolnost in življenje. 

Aleksandra Katehakis v knjigi Erotic Inteligence navaja značilnosti zdrave spolnosti: 

• nikogar ne sramoti;
• temelji na varnosti in ni zlorabljajoča;
• oseba ne ignorira čustev in ne beži pred njimi;
• zahteva vsaj minimalno čustveno povezanost oseb;
• povezana je z ljubeznijo, spoštovanjem, vzajemno skrbjo, dajanjem in prejemanjem užitka in željo po tem, da spoznamo sebe in partnerja.

Z izrazom erotična inteligenca bi lahko opisali dobro poznavanje sebe in partnerja. Poleg intenzivnosti je pomemben pristen stik s seboj in z drugo osebo, kar bi pomenilo, da se zavedamo, kaj nas vzburja, kaj nam je prijetno in kaj neprijetno. 

3 Vrednost prave ljubezni 

V današnji bivanjski praznoti, ki se kaže prek dolgočasja (izgube zanimanja za svet), vnemarnosti (pomanjkanja pobud, da kaj spremenimo), življenjske naveličanosti in tudi v kriminaliteti in samomorilnosti, se bohoti tudi spolni nagon. Spolnost je razčlovečena, saj je lahko toliko človeška, kolikor izraža ljubezenski odnos. Spolnost je v zakonu pomembna, ni pa nujna niti zadostna za srečno družinsko življenje.  Takšna je orientiranost k smislu, kar presega ljubezenski odnos. 

Gola spolnost ni odgovor na človekove potrebe. »/…/ prava ljubezen /je/ neminljiva, ne potrebuje nujno izvrševanja seksualnega srečanja, ne čustvene skladnosti, ne potrebuje niti prisotnosti, niti bližine, niti živosti partnerja.« (Lukas: 137)

Viktor Frankl navaja zmožnost za ljubezen (poleg zmožnosti za delo in zmožnosti za trpljenje) za enega izmed ciljev terapije duševno bolnih. Zmožnost za ljubezen pomeni, da ljubimo človeka, kakršen je, ne ljubimo le tistega, kar ima ali le nekaj na tem človeku. 

Vrste odnosov:

Optimalni odnos predstavlja le pristna ljubezen obeh partnerjev. Ta pomeni trajen odnos in nezamenljivost partnerja, kar je garancija za preprečevanje krize zaradi »preusmerjanja ljubezni« zaradi ljubosumnosti, menjave partnerja ali zaradi »umiranja ljubezni« zaradi odtujevanja, spora, razveze, ločitve. 

Pristna ljubezen je predpostavka človeške seksualnosti. V svetu pornografije, šol za ljubimkanje, instant osvajalskih nasvetov, preobilice seksualnih nasvetov so ljudje prikrajšani za ljubezen. 

Osrednja celica človekovega delovanja pa je družina, skupnost, v kateri se izpolni smisel posameznikove individualnosti, posameznik je del smiselne celote. Ljubezenska skupnost v tej družini je s pravo ljubeznijo vezivo, ki kamenčke narazdružno drži skupaj in nudi občutek varnosti. V družini pripadamo drug drugemu, si nudimo zavetišče in varnost, se spodbujamo in ščitimo; postati koristen družini je najlepša izpolnitev smisla človeškega bivanja. 

Družina je gravitacijsko središče ljubezni. Elisabeth Lukas v Družina in smisel meni, da se mlad človek v družini nauči, kaj pomeni biti tukaj eden za drugega, se uči o svobodi in omejitvi svobode, vztrajanju skupaj, predanosti. 

»To, kar potrebuje zdrava družina, ni niti blagostanje niti pretirana seksualnost zakoncev, to tudi niso pridni otroci, velika stanovanja ali zunanje podpore, to res ni nič drugega kot malce dobre volje, namreč – volje do smisla.« (Lukas: 34)

Tri ravni ljubezenskega odnosa v navezavi na tri ravni družine: 

Tri logoterapevtska načelna pravila za družino so: 

1. Znosnost življenja je povezana z zaznavanjem smisla: v družini drug drugega potrebujemo in smo si potrebni. 

2. Zaznavanje smisla ni vezano na ugodne zunanje življenjske okoliščine: bistvena je naša naravnanost do zunanjih razmer.  

3. Zaznavanje smisla ni vezano na harmonično življenjsko preteklost: družinski člani s svojo orientiranostjo sami določajo svojo prihodnost.  

»Človek, kjer je danes izpadel iz varnosti družine, iz zanesljivosti socialnega reda, iz položenosti v religiozni sistem, ki je padel v brezno, ta človek postavlja medicini novo nalogo prav zaradi tega, ker je v svojem tako preobremenjenem svetu razvil novo trpljenje.« (Lukas: 36)

4 Sklep

Človeško telo je izrabljano v tržne namene, potrošniški način razmišljanja pa se seli tudi v naše osebne odnose. Mnogi verjamejo v idejo idealnega partnerja in so težko iskreni v odnosu in spolnosti. 

Kako spremeniti svoje življenje na bolje in mu povrniti ravnovesje?

O spolnosti zelo malo govorimo, če pa že govorimo, pa zaide v ekshibicionizem. Ob iskrenem pogovoru se hitro čutimo ranljive. Partnerja bi se morala pogovarjati pred, med in po spolnem odnosu. Spolnost tudi presenetljivo slabo poznamo. Poznati bi morali faze – fiziološke odzive spolnega cikla: faza vzburjenja, faza platoja, faza orgazma, faza umirjanja. Pomembno se je pogovarjati o razlikah doživljanja spolnosti med moškim in žensko. Pomembno je raziskovati svoje spolne fantazije. 

Z begom pred čustvi in pred graditvijo iskrenih odnosov (internetni seks in pornografija sta za to idealna) delamo seksualni objekt iz partnerja, a tudi sebe. Moškemu, katerega 70-90 % spolnega življenja predstavlja masturbiranje ob spletni pornografiji (ali druga oblika internetnega seksa), bo partner sčasoma postal neprivlačen in dolgočasen. Za povezanost s partnerjem se moramo zavedati sebe in okolice – razvijati moramo svojo čutnost, samopodobo, da verjamemo v svojo privlačnost. Graditi moramo pristne odnose z osebami nasprotnega spola, da se bomo lahko sprostili v neerotičnih in erotičnih odnosih. 

Zasvojenost s spolnostjo je oblika disociacije, bega pred stresnimi življenjskimi okoliščinami, anksioznostjo, depresivnostjo, nesposobnostjo navezovanja na drugo osebo, odgovor na nerazrešene otroške travme, hude travme v odraslosti. Zasvojenim pomagamo tako, da jih razumemo, smo do njih sočutni in jim zastavimo odločne meje. 

Po Franklu je ljubezen mnogo več kot zadovoljitev elementarnega seksualnega nagona. Razlika je v samopreseganju. Kdor resnično ljubi drugega, ne lovi zgolj lastne sreče in zlorablja ljubljenega kot sredstvo za zadovoljitev želja. Razvijanje prave ljubezni v ljubezenski skupnosti pa je edino zagotovilo za smiselno ljubezen in smiselno življenje nasploh. 

»Ljubezen v ljubečem zviša človeško resonanco za polnost vrednot.« (Frankl: 185)

5 Viri in literatura

FRANKL, V. E.: Zdravnik in duša. V Celju: Mohorjeva družba, 2015. (str. 184-223)

LUKAS, E. Družina in smisel. V Celju: Mohorjeva družba, 1993. 

MINATTI, I.: Pesmi. Miniaturna izdaja. V Ljubljani: Društvo Knjižna zadruga Ljubljana, 2001. (str. 66-67)

TOPIĆ, P. Zasvojenost s seksualnostjo v digitalni dobi. Priročnik za strokovnjake, zasvojene in njihove družinske člane. V Mariboru: Založba Pivec, 2015.