Psihoterapijo izvajam kot specializant logoterapije
Logoterapevt pomaga pri razreševanju stisk ob bivanjski praznini, izgubah, obupu, pomanjkanju volje in iskanju smisla, spolnih in spalnih motnjah, trpljenju, samoti, smrti, zasvojenostih.
Na poti do notranjega miru in boljšega zdravja vam lahko pomagam še pri občutkih nizke samopodobe, tesnobe, depresije, izgorelosti; ob življenjskih prelomnicah, kot so rojstva, poroke, ločitve; iskanju lastne identitete, kariernih izzivih in spremembah; odzivanju na stres; pri razvijanju medsebojnih odnosov.
Človeško je pasti in človeško je življenjske situacije ugledati kot priložnost. Cilj logoterapije je volji do smisla dati prosto pot in pomagati ljudem zagledati smisel v življenju.
Pri svojem delu vključujem tudi spoznanja NLP-ja, coachinga, EFT-ja, mediacije in alternativnih pristopov zdravljenja.
Kaj je logoterapija?
Logoterapija (grško logos = smisel) je psihoterapevtska smer, ki zdravi prek odkrivanja posameznikovega smisla bivanja.
Večkrat se počutimo ujete v okoliščine in se nam zdi, da nimamo nikakršnega vpliva na tok dogodkov. V resnici je človek prav v vsakem trenutku v svojem bistvu svoboden in odgovoren za svoje življenjske odločitve.
Vsak dan izbiramo drobne stezice, ki nas vodijo … nekam … k brezdelju, zabavi, pomoči, učenju, delu … Katerekoli poti že ubiramo, pa si želimo svoje življenje razumeti kot smiselno. Nismo zgolj bitja nagonov in potreb, izročila in tradicionalnih vrednot, ampak v duhovni razsežnosti iščemo smisel bivanja, kar je naša osnovna potreba. Ko smisel umanjka, mesto zasede bivanjska praznina, občutki otopelosti, naveličanosti, dolgčasa, praznote, nemotiviranosti, brezciljnosti – kar vse na široko odpira vrata različnim patologijam.
Logoterapevt pri svojem delu nima čudežne malhe, iz katere bi vlekel rešitve za kliente. Klienta ne pozna tako, kot se ta pozna sam, tudi ne pozna smisla njegovega bivanja. Vendar v klienta polno verjame ter mu pomaga pri iskanju njegovih poti. Vsak človek je v tem neponovljiv in nenadomestljiv, vsak ima svoje mesto v svetu. Prek pogovora in tehnik se svobodno polje klienta širi, njegov zorni kot spreminja, izbira dejanja, s pomočjo katerih svoje mesto v svetu osmišlja. Logoterapevt bo pri svojem delu uporabljal specifične logoterapevtske metode: namerno nepozornost, nasprotno namero, sokratski pogovor, refleksijo, spremembe stališč in kreativno vse tisto, kar bo klientu pomagalo pri njegovih premikih.
Utemeljitelj logoterapije in eksistenčne analize Viktor Emil Frankl (1905-1997), dunajski Jud, psihiater je sam pretrpel grozote nacističnih taborišč med drugo svetovno vojno in takrat tudi izgubil svojo družino. Grozovite razmere bi bile lahko plodno polje za izgubo volje do življenja. Vendar se Frankl ni vdal v usodo, pomagal je številnim, preživel in po vojni širil svoje poglede širom sveta.
Človekova duhovnost je namreč samo njegova in nihče mu je ne more vzeti.
Dopolnilni pristopi
NLP, coaching
NLP je kratica za nevrolingvistično programiranje, ki sta ga utemeljila psiholog Richard Bandler in lingvist John Grinder. »Nevro« se nanaša na nevrološko: živčni sistem in možgane. Naša čutila in zaznave so ustvarjalci naše realnosti. »Lingvistično« se nanaša na besedne in nebesedne jezikovne vzorce, s katerimi vstopamo v odnose. »Programiranje« pa je naše zavestno ravnanje, s katerim presegamo omejujoča prepričanja in stanja. NLP gradi na samozavedanju, učinkoviti komunikaciji in spreminjanju vzorcev delovanja; človek ima vire moči za svoje delovanje v njem samem.
Coaching pa je ena od najhitreje rastočih panog na področju dela z ljudmi in pomeni priložnost, da s pomočjo coacha delamo na svoji osebnostni rasti ter profesionalnem razvoju: predelamo določene učne težave, pomanjkanje motivacije, strah pred izpiti in fobije, bolje komuniciramo in razumemo modele sveta drugih, urejamo odnose z bližnjimi, vizualiziramo, se pogajamo, otresemo odvisnosti od kajenja, sladkarij …
Nevrolingvistično programiranje se manj osredotoča na diagnosticiranje in bolj na doseganje pozitivnih premikov, pri tem pa se naslanja na veščine in tehnike, kot so sidranje, modeliranje, preokvirjanje, meta model, Miltonov model, podmodalnosti, SWISH, T.O.T.E model, loščenje ciljev …
Mediacija
Ko je porušen odnos, se prikrade spor. Enako velja, da ko se prikrade spor, se poruši odnos. Večino sporov hitro razrešimo in ponovno vzpostavimo odnose. Včasih odidemo, uveljavimo svojo premoč ali se podredimo premoči drugega, spor pa izzveni ali tli in z zamikom izbruhne. Včasih ga je potrebno razrešiti, da lahko delujemo in živimo dalje, in se obrnemo po pomoč.
Sodišče bo odločalo po formalnih postopkovnih pravilih, spor pravno opredelilo, razsodilo, kar pa še ne pomeni, da bo razrešitev udeleženim prinesla pomiritev. Za dogovor, ki bo naslovil interese obeh (vseh) strani, je možno pristopiti k mediaciji, ki je učinkovit miren način reševanja sporov. Transformativni model mediacije je usmerjen v transformacijo komunikacije – ko ta postane konstruktivna in se vzpostavijo razmere, da je vsaka stran slišana, se izboljšajo tudi pogoji za uspešno razrešitev zapleta.
Pristop k mediaciji je prostovoljen – stranki si želita razrešitve; zaupen – potek dogovarjanja ostane znan strankam in mediatorju (lahko pa tudi dogovor, v kolikor ni predmet nadaljnjih sodnih postopkov in potrjevanj); neformalen – omogoča odprtje vidikov spora, za katere stranke same presojajo, da so pomembni; praviloma cenejši – postopek ne definirajo zapletena procesna pravila; in kratkotrajnejši – odvisen od strank, mediator ne sodi. Mediator je nevtralen in nepristranski koordinator procesa in ne odločevalec; in se pri svojem delu zanaša na aktivno poslušanje, zrcaljenje, povzemanje, zastavljanje vprašanj …
V Sloveniji poznamo mediacijo v postopkih pred sodišči, na centrih za socialno delo, pa tudi različne mediacije v delovnih in gospodarskih sporih, zasebnih civilnih sporih pri združenjih in zasebnih izvajalcih.
EFT
EFT (Emotional Freedom Techniques), tehnika čustvene svobode oz. tapkanje je tehnika, ki lajša telesne in čustvene stiske. Lahko jo razumemo tudi kot most med na telo osredotočenimi energijskimi tehnikami, kot je akupunktura, in na um osredotočeno psihoterapijo.
Njena začetnika sta Roger Callahan, kognitivni psiholog in hipnoterapevt ter Gary Craig, inženir in duhovnik, ki sta ugotavljala pomen telesnih meridianov, tokokrogov, po katerih se pretaka energija in prenašajo informacije. Če smo zdravi, je naša energija pretočna, ko pa smo obremenjeni s spomini, ki izzovejo negativna čustva in telesne občutke, nastane motnja v energijskem sistemu telesa.
S tapkanjem po določenih meridianskih točkah po telesu in hkratnim osredotočanjem na težavo ponovno uravnovesimo energijski sistem. Tehnika je še posebej uporabna zato, ker ne more škodovati, je primerna za vsakogar, po seznanitvi jo lahko uporabljamo sami, deluje nežno in nas v nič ne sili. Pod vodstvom izkušenega tapkalca odpira vrata do globlje zasidranih omejujočih prepričanj, čustvenih bolečin in zakoreninjenih težav.
Bioenergija
Na vsakem koraku se navajamo na hitenje, produktivnost, individualizem, tekmovalnost, navezanost na tehnologijo, na hlastanje po moči. V množici dnevnih obvez, nekje med občutki krivde, izgubljenosti, izgube nadzora nad svojim življenjem se, če je sreča, ustavimo in vprašamo, kje smo na tej poti izgubili sebe.
Zato je pomembno, da sami sebe poznamo, si prisluhnemo, se povežemo z naravo, se znamo umiriti in sprejemati odločitve z globljim zavedanjem.
Naravno zdravljenje skozi izkušnje ljudi te in prejšnjih dob nam lahko pomaga na poti duhovne rasti, da si upamo živeti svojo identiteto. Takrat prenehamo životariti in zaživimo polno življenje.
Spoznavam drobce najrazličnejših naravnih pristopov zdravljenja, kot so reiki, meditacija, joga, aromaterapija, ajurveda, radiestezija, karmična diagnostika, dinamika skupine, homeopatija, bachove esence, feldenkrais, in pomen povezovalne komunikacije, kristalov, zelišč, zdrave prehrane, osebne rasti …
Reiki je alternativna metoda zdravljenja, prek osnovnih načel pa tudi filozofija življenja. S pretokom univerzalne življenjske energije sprožimo proces samozdravljenja v telesu in se naučimo vzpostavljanja odnosa do sebe in z okoljem.
