Metaforično srce: preventivno ravnanje posameznika za zdravje srca 

1 Uvod

»Bila sem zelo nezadovoljna. Spraševala sem se, ali se bo moje delo kdaj spremenilo ali izboljšalo. Za nekaj časa sem obtičala in nato začela toniti, kar se dogaja mnogim med nami. Nisem telovadila, slabo sem se prehranjevala, živela sem od kofeina in sladkorja in shajala sem z nekom, ki ni bil dober zame. Sploh nisem živela iz srca. Nekje spotoma se je tehtnica prevesila s »pod stresom« na »slabe izbire življenjskega sloga« in nazadnje na »sovražim svoje življenje«. Steinbaum: 290, 291

Zgornje je zapisala dr. Suzanne Steinbaum, ugledna ameriška kardiologinja in osteopatinja, ki se pri svojem poklicnem delu zavzema za celostni pristop obravnave pacienta. Zapisano bi lahko veljalo za večino žensk v sodobnem svetu (in moških) vsaj v določenem življenjskem obdobju. Steinbaum je prehodila svojo pot in spoznala, kaj je v življenju pomembno zanjo, kaj jo navdihuje. Prvenstveno je ne zanimajo srčne opornice, ampak preventivno ravnanje slehernika, da bi preprečil, da bi srčne opornice sploh potreboval. Ker se je kot ženska znašla v pretežno moškem poklicnem svetu, poleg tega pa še z v medicinskem svetu ne preveč priljubljenim poljem zanimanja – preventivo –, ji nikoli ni bilo lahko. Pa kljub temu je v svojem poklicnem delu našla in ohranila strast in nagovarja predvsem žensko, ki ne zna in ne uspe prisluhniti svojim potrebam, se ne zaveda, da je prvenstveno sama odgovorna za svoje počutje in srce. Zato doživljajo že mlade ženske palpitacije, napade panike, bolečine v prsih, izgorelost in tesnobnost. 

Njeno delo Žensko srce: vodnik k telesnemu in čustvenemu zdravju srca, s katerega črpam pomembna spoznanja za to seminarsko nalogo, je napisano prvenstveno za ženske. Njih se raziskave manjkrat lotijo, ženske so pogosto neosveščene in dodatno razpete med zahtevami poklicnega in zasebnega življenja. Velika večina spoznanj pa velja za oba spola. 

Skrb za srce ne pomeni zgolj tehničnega opravka (npr. telovadbe), ampak tudi ali predvsem skrb za prave odločitve, polno osmišljeno življenje. Bolj ko bomo razumeli svojo zgodbo življenja in svojo vlogo v njem, bolj bomo prepoznavali priložnosti v svetu in boljše bomo negovali svoje srce. Zato je čas, da um odstavimo z mesta vrhovnega poveljnika ter za vodjo postavimo srce. Glava je daleč na obrobju, srce pa v središču našega telesa. Um si bo prizadeval za izpolnjevanje zastavljenih ciljev, pri tem pa pozabil na naše telo. Za preoblikovanje življenja moramo središčno vlogo prepustiti srcu, ki je središče naših občutkov in prizemljeno. Srce je metaforično. Črpa kri, hkrati pa je tudi čustveno središče življenja. Občuti vpliv hormonov, čustev, stresa, ljubezni, veselja, sreče, smeha, čustvenih bolečin, prizadetosti, obupa. 

»V preprostem jeziku bi lahko rekli, da kot družba vedno bolj pešamo na srcu. Kardiovaskularna obolenja so v velikem porastu tudi med mladimi in zlasti med ženskami. Kadar nas boli srce, nas boli naše lastno življenje, kot ga zahtevamo od sebe. Morali bi namreč slišati, da živimo boleče do sebe, da smo utišali srce in da se ne pustimo voditi temu, kar je naša osebna pravica in kar je naša naloga, da smo. Srce služi le naši osebni, izvirni nalogi, ki je vedno zdravilna za nas in za okolje.« Rebula: 83.

2 Dejavniki tveganja

Dejavniki tveganja za srčno-žilna obolenja, kot jih navaja Steinbaum, so: kondicija v zvezi s telovadbo, hitrost srčnega utripa v mirovanju, spremenljivost hitrosti srčnega utripa, kajenje, raven holesterola, krvni tlak, krvni sladkor, vnetje, geni ApoE, hormonske težave, družinska anamneza, telesna maščoba, (ne)uživanje sadja in zelenjave, pijača, spanje ter stres in zaznavanje življenja. 

V preglednici navajam poudarke, vezane na dejavnike tveganja. Drugi del preglednice dopolnjujejo psihosocialni dejavniki tveganja. 

3 Preventivno delovanje

3.1 ”Flirtanje” s srčnim obolenjem

Glede na dejavnike tveganja oblikujemo tudi naše preventivno delovanje za zdravo srce, ki je rezultat mirnega spanca, dobrih odnosov, hormonskega ravnovesja, a tudi čustvene izpolnjenosti, občutka zadovoljstva in lastne vrednosti. 

Vsak bi moral razumeti svoje srce in sebe. Pogosto živimo v nasprotju s svojimi predstavami in željami, ne poznamo svojih strasti, ne živimo izpopolnjujočih odnosov in ne vzpostavimo zdravih navad. Prisluhniti moramo srcu, saj srce natančno ve, kaj potrebujemo v življenju. 

Bolezen v našem srcu se ne prične, ko je diagnosticirana ali ko smo hospitalizirani – prične se desetletje ali še več pred tem. In sami lahko najbolj prispevamo k svojemu zdravju – ne naš zdravnik. 

Podloga arterije se imenuje endotelij. Ta se lahko natrga, kot se natrga podloga ženske torbice, zaradi kajenja, predelane hrane, vnetij, povezanih z debelostjo, zaradi sedečega življenjskega sloga. Endotelij izgubi prožnost in postane otrdel, skozi  raztrganine pa se prebijajo holesterol, oksidirani lipoproteini, kolagen in gladke srčne celice, ki se zataknejo med oblogo in arterijsko steno. Arterija se s celicami makrofagi brani, stena arterije postane jamničasta in začne zadrževati maščobne delce. Sčasoma se zamaši. Povišan holesterol torej ni znak, da lahko zbolimo, temveč znak, da smo že bolni. Dejavnik tveganja ni nekaj, kar bi nekega dne lahko povzročilo težave, temveč je že del težave. 

Steinbaum pravi, da ”flirtamo s srčnim obolenjem”. »Kajti če ste pretežki, imate srčno obolenje. Če se slabo prehranjujete, imate srčno obolenje. Če večino dni ne telovadite, če ste potrti, če premalo spite, imate srčno obolenje. Če imate visok krvni tlak ali visok holesterol, če žicate cigarete ali preveč jeste ali premalo spite ali trpite zaradi tesnobe ali nikoli ne telovadite, že bolujete na srcu. Samo vprašanje časa je, preden boste izvedeli, preden se bo pokazalo.« Steinbaum: 36 

Sama v zdravniški ordinaciji prisluhne čustvenemu srcu: išče življenjsko moč, umirjenost, radost, znake globljega notranjega dobrega počutja. To bi pri svojem srcu morali iskati tudi sami. O svojem srcu je potrebno razmišljati. Sami moramo odkriti, kaj nam bo pomagalo pri zniževanju psihosocialnih dejavnikov tveganja. Nekdo spi premalo, drugi potrebuje ramo, na kateri bi se zjokal, pogovor, pomoč, drugačen pogled, svoj hobi, svoje trenutke brezskrbnosti, za redke so to antidepresivi. 

3.2 Srčna knjiga 

Začnemo lahko pisati svojo srčno knjigo. Moški lažje kor ”srčna knjiga” sprejmejo izraz ”beleženje svojega življenja”. Knjigi damo naslov in jo pišemo kot zgodbo, npr. Matejev boj z motivacijo za telovadbo. Vanjo zapisujemo, kaj pijemo in kaj jemo, kako spimo, koliko vode popijemo, kakšen stres doživljamo, ali se smejemo, zabavamo, kaj nas osrečuje, kako se počutimo, najlepše in najhujše, kar se nam je v dnevu zgodilo … Zgodba raste in postaja bolj osebna in poglobljena. Razkriva čustva in občutke, upanja, sprožilce tesnobe in strahu. 

Takšni podatki so lahko uporabni tudi za zdravnika, potem ko se srečamo s srčno-žilnimi boleznimi. 

Srčna knjiga je knjiga spoznavanja samega sebe, v kateri spregovorimo o tem, kaj nas poganja, prav nas. Zaupamo predvsem sebi, poskrbimo zase. Verjemimo, da smo pomembni. Namesto razmišljanja o nesrečah, razmišljajmo o vsem lepem, kar se nam bo zgodilo. In tako poskrbimo tudi za svoje srce.

3.3 Preiskave

Preiskave dajo zdravniku vpogled v zdravstveno stanje srca. Preiskave so kljub temu le del večje slike. Najbolj razširjene so: uvodni telesni pregled, EKG, ehokardiogram, holterjev monitor in drugi ekg monitorji, natančnejša preiskava lipidov, meritev C-reaktivnega proteina, hemoglobin A1C, ApoE, obremenitveni test, preiskava kalcija, doplerska preiskava vratnih arterij, CT angiografija, katetrizacija ali angiogram. Pogled na srce (npr. pri obremenitvenem testu) pokaže našo vitalnost. 

3.4 Prehranski načrt

Skoraj nemogoče je, da bi zgolj razumsko odkrili, kaj si v resnici želimo. »Glava je trmasta. Nekaj ji pade na misel in noče videti nič drugega. Ne posluša namigov telesa. Ne čuti. Samo pametuje, kaj želi narediti v nekem trenutku.« Steinbaum: 184

Zastavljati si moramo zlasti vprašanja, Česa si želimo več v življenju oz. kaj pogrešamo? To so pomembnejša vprašanja kot Kaj naj zdaj pojem? 

Odgovornost prevzamemo, ko preverimo, koliko zares pojemo v dnevu. Pomembno je, da si ne lažemo in da analiziramo svojo prehrano, tudi vse prigrizke v dnevu. Ob obrokih ozavestimo tudi svoje občutke pred, med jedjo in po njej. Na koncu se stehtamo. Primerjamo z indeksom telesne teže. Pomemben podatek je tudi obseg pasu, ki pri ženskah ne bi smel presegati 90 cm in pri moških ne 100 cm – večji obseg je v navezi s sladkorno boleznijo in s presnovnim sindromom. Na koncu se slecimo in celovito poglejmo v ogledalu ter bodimo iskreni do sami sebe. »Nato želim, da podobi v ogledalu nekaj obljubite. Obljubljam, da bom od tega trenutka naprej delala le tisto, kar je najboljše zate.« Steinbaum: 190

Analiza srčne knjige nam pokaže naše slabosti pri izbiri vrste hrane. Analiza krvne slike razkriva težave v našem telesu. To pa še ne pomeni, da ne smemo uživati v hrani. 

Odločimo se za spremembo ene stvari, saj več naenkrat zagotovo nismo zmožni spreminjati. Če ne bomo dobili sladice, ki smo je vajeni, bomo morda potrti, saj se bo telo otročje upiralo, ne bo pa nam hudega.

3.5 Telovadba

Telesna nedejavnost kliče srčno bolezen v življenje. Kljub vsemu pa je večina ljudi telesno nedejavnih. Smisel srčno-žilne telovadbe je trenirati srce, da mu med telovadbo ni treba garati. Najboljša je tista telovadba, ki za dlje časa pospeši srčni utrip. Pomembneje je biti čil kot suh.

Naš ciljni srčni utrip (srčni utrip, pri katerem naj bi telovadili) izračunamo po formuli: 

(220—starost) x 0,85 =

Če smo bolni ali v slabi telesni kondiciji, formulo začasno prilagodimo (X 0,5). 

Ko na srčnem monitorju zaznamo ciljni srčni utrip, ga ohranjamo 30 minut. Če ta pade, okrepimo prizadevanja, če naraste, ni težav, če je naše srce zdravo. 

Glede na starost, bi morali biti sposobni doseči določeno število MET-a pred dosegom ciljnega srčnega utripa. MET temelji na količini kisika, ki ga telo porabi na različnih ravneh dejavnosti. Kardiologi pa z MET-om ocenjujejo našo srčno vitalnost. Svoj MET izračunamo po formuli: 

14,7 – (0,13 x starost) = 

To pomeni, da bi morali petkrat na teden doseči ciljni srčni utrip in ga ohranjati 30 minut; pri tem se ne bi smel povišati, dokler telovadimo na svoji ravni MET-a.

Obstajajo seznami z ocenami ravni MET-a za različne dejavnosti. Raven MET-a najlažje določimo na tekalni stezi z zaslonom, kjer jo lahko odčitamo. 

»Če imate 40 let in greste v telovadnico in tečete na tekalni stezi in na svojem srčnem monitorju vidite, da vaš srčni utrip doseže 156, čeprav tečete le pri 7 MET, pomeni, da niste v formi.« Steinbaum: 209

Doma lahko naredimo tudi katerega izmed obremenitvenih testov. Merimo si srčni utrip, ocenimo raven zahtevnosti. Več časa ko porabimo, da dosežemo ciljni srčni utrip med telesno dejavnostjo (npr. tekom) pri določeni ravni MET-a (npr. vezano na odstotni nagib na tekalni stezi) in glede na pričakovanja za našo starost, bolj smo čili. 

Odločimo se za telovadbo, in sicer 150 minut zmerno intenzivne telovadbe na teden ali 75 minut aerobne dejavnosti visoke intenzivnosti (pri kateri težko dokončamo stavek). Vadbo je priporočljivo kombinirati tudi s treningi moči. Intenzivnost telovadbe na dva tedna stopnjujemo. 

Telovadba je nekaj, kar popolnoma nadziramo in česar se lahko lotimo. 

3.6 Stvarni cilji

Razlika med načrti in propadlimi načrti je v tem, ali smo jih prilagodili svojemu življenjskemu slogu. Če naši načrti niso prilagojeni, jih bomo opustili in pri tem še razvijali slabe občutke in občutek krivde. Vsaka dieta npr. ima vsaj eno pomanjkljivost: potrebno se je je držati. 

3.7 Iskanje možnosti za dobro počutje

Študija Harvardske fakultete za javno zdravstvo je potrdila, da imajo optimistični ljudje 50 % manj možnosti, da bi doživeli srčni napad. Študija Oxfordske univerze pa je potrdila, da smeh krepi imunski sistem, niža krvni tlak, lajša stres in depresijo. Žile gledalcev drame Reševanje vojaka Ryana so se med gledanjem zožile do 50 %, žile tistih, ki so gledali komedije, so se razširile. 

3.8 Skrb za spolno privlačnost

Seks sprošča oksitocin, protivnetne, protibolečinske hormonske snovi in imunoglobuline, ki spodbujajo imunski sistem. Sprošča tudi endorfine. Recept je torej pravilna prehrana, telovadba in seks. Tableta teh učinkov ne more izzvati.

Telesni napor med seksom ni enak tistemu med telovadbo, torej seks ne šteje kot telovadba. Žal je potrebno še vedno telovaditi. 

3.9 Spanje

Odsotnost spanja povzroča divjanje hormonov, vnetja in debelost. Vpliva na raven hormona leptina, ki nas opozarja, da smo siti. Če premalo spimo, je raven leptina nižja, mi pa se prenajedamo. Ena izmed študij je tudi pokazala, da so moški (žensk niso preučevali) s krajšim časom najglobljega spanja podvrženi za 80 % višjemu tveganju za visok krvni tlak.

3.10 Alternativno zdravljenje

Steinbaum priporoča zdravnika odprtega duha, ki bo dopuščal tudi alternativno zdravljenje, hkrati pa bo ohranjal konvencionalno zdravljenje in določil časovni okvir za preizkušanje teh drugačnih pristopov. 

3.11 Prehranski dodatki

So slabše raziskani, pogosto vplivajo na zdravila, ki jih jemljemo, zakonsko so slabo urejeni. Priporočljivi so vlaknine, magnezij, omega-3 maščobne kisline, vitamin D, vitamini B-kompleksa, folna kislina (z B12), koencim Q10, odsvetovani pa sintetični antioksidanti in kalcij. 

3.12 Osmišljanje življenja

Vsak izmed nas si mora prizadevati, da zjutraj vstane z zavedanjem, da dela za višje dobro. Ko najdemo strast, je naše življenje dopolnjeno. Na splošno nas vse izpopolnjujejo štiri stvari: družina, ljubezen do partnerja, zdravje in delo, ki ima neki višji smisel. 

»Zdravje ni nekaj, kar imate, ampak nekaj, kar iščete in si izborite.« Steinbaum: 48

4 Žensko srce

Čeprav večina dejavnikov tveganja, našega odzivanja nanje in odzivanja na bolezen ni spolsko vezana, vendarle obstajajo nekatere pomembne razlike med ženskim in moškim (metaforičnim) srcem. 

Steinbaum govori o ženskah, ki »pozabljajo najprej skrbeti zase, ko pa se spomnijo, se počutijo krive.« Že mlade so podvržene življenju, polnemu dejavnikov tveganja in napačnih odločitev. Slabo so osveščene in pogosto niti ne vedo, kaj se jim dogaja; znanost jim namenja manj časa, denarja in raziskav, zato so še posebej izpostavljene za kardiološke zaplete. Še leta 1965 je bilo na dnevnem redu prve konference Ameriškega združenja za srce predavanje z naslovom Kako skrbeti za srce vašega moškega?, kar se zdi Steinbaum osupljivo. 

Pomembna razlika med spoloma je pri odzivanju na stresne preizkuse. Moški se navadno na stresne dejavnike odzovejo z borbo ali begom (lahko dobesedno ali čustveno). Ženske prenašajo trpljenje, spopadov se izogibajo, o situaciji se želijo podrobno pogovarjati. Ob stresu se v ženski veliko bolj sprošča oksitocin, ki pomirja in sprošča, naredi žensko ljubečo in socialno naravnano. Ženske umirjajo in prijateljujejo. Veliko bolj potrebujejo »trop«, ki pa ga v sodobnosti zaradi vzpenjanja na poklicni in zasebni vrh včasih tudi izgubijo. Moški se na stres odzivajo asocialno, ženske socialno. 

Raziskave so pokazale, da se pod stresom ženske arterije manj širijo kot moške. Stres povzroča vnetje in okvari endotelij, obloga arterij se natrga. Pravilo seveda ne velja brez izjem, na splošno pa ni dobro, da ženska prevzame moško različico upravljanja stresa, v kar jo sodobna družba pogosto sili. 

Ženska pogosto svoje bolezenske znake ali bolezen v zdravstveni ordinaciji komentira z besedami, da je verjetno vse v glavi in tako že sama pripravi teren za neskrben pregled. Manjkrat/slabše se kljub instinktu postavi sama zase. Svoje simptome podcenjuje, večkrat jih zato ne obravnava resno niti zdravnik. 

Ženske tudi niso središčna skupina večine medicinskih raziskav. Svet je v znanosti še vedno bolj urejen po moških potrebah. 

Ženska preživlja še dodatni hormonski pekel, vezan na predmenstrualni sindrom, ko bi morala biti ženska prijazna in sočutna do sebe, se posvečati sebi in se zavedati, da je to čas za zdrave navade in bi spomnila rahločutno srce, da se je modro izogniti konfliktom. Obstaja pomembna tolažba – tveganje za kap ali srčno bolezen je večje pri ženskah, ki prej doživijo menopavzo (dodatno, če jo spremlja depresija), zato je to razlog za naklonjen odnos do estrogena in menstrualnega cikla.

5 Zdravljenje

»Ena od drž, ki globoko načenjajo našo srčnost, je izsiljevanje sebe zaradi ideala plemenitosti, požrtvovalnosti in delavnosti. To je nekaj podobnega kot izsiljevanje zemlje, o katerem govori ekologija. V imenu produktivnosti (narediti čim več) od sebe in drugih zahtevamo mrzlično predanost delu, odpovedovanje svojim željam in skrajno požrtvovalnost. Počitek pride na vrsto samo zato, da bi potem še bolje in več delali. Včasih te zagnanosti ne ustavi niti bolezen. Posledice so ubijajoče in daljnosežne ne le za človeka, ampak tudi za okolje; a v splošni vročični dejavnosti ta proces poteka neopaženo, pa naj se dogaja v družini ali v ustanovi.« Rebula: 88

Bolj ko smo razpeti med številne obveznosti in pod stresom, bolj se zdi, da nas družba poveličuje. Pa vendar je ravno stres med največjimi uničevalci zdravja: iščemo najlažje poti, najhitrejše, brez gibanja, ne ustavimo se in ne prisluhnemo svojemu telesu, željam, potrebam. Vodi v tesnobo, depresijo, prenajedanje ali stradanje, uničuje strast, odnose, delovna razmerja, zdravje. Ni naključje, da so simptomi stresa in tesnobnosti tako zelo podobni simptomom srčnega napada. 

Bolnišnice v modernem svetu si prizadevajo za dobiček. Denar jim prinašajo bolni ljudje. Vodstvo bolnišnic in zdravniki presojajo, kateri postopki in preiskave prinašajo dobiček, kako dolgotrajne hospitalizacije se splačajo, kateri programi so donosni. Preventivno delovanje je v ozadju. Tudi medicinski študiji se ne ukvarjajo primarno s preventivo, zato zdravniki pogosto ne poznajo podrobnosti zdravega življenjskega sloga.

Če želimo zdravje, moramo prevzeti odgovornost zase in delovati preventivno. Zdravniku lahko zaupamo do določene mere. Največ pa lahko zaupamo sebi. Poznamo svoje telo, svoj um, svoje odločitve, svoje srce. Vsak ima družinsko anamnezo, svoje življenjske navade, potrebno je biti do sebe (in zdravnika) iskren. Zdravnik ima strogo odmerjen čas za pacienta in se mu ne more posvetiti, preiskave in izvidi pa ne govorijo celotne zgodbe posameznika. Zdravniki se tudi izredno neradi posvetujejo med seboj, zato moramo sami hraniti kopije svojih zdravniških poročil. Zdravnik deluje tudi po vnaprej naučenem modelu postavljanja diagnoze (glavni simptom-pogostost, kdaj se pojavi in koliko traja-kako napreduje-kaj ga blaži in slabša-s čim je povezan-kdaj v dnevu se pojavi). Lahko mu pomagamo, tako da se držimo njegovega modela – potem verjetno dobimo čas, da lahko dodamo svoja opažanja o svojem stanju.

Tudi spletne strani so financirane s strani organizacij, ki iščejo dobiček; pogosto jih pišejo nestrokovnjaki, lažni ali podkupljeni strokovnjaki. Pomembno je skrbno in kritično izbirati informacije. 

Zdravniki postavijo napačno diagnozo na podlagi nejasnih simptomov, preiskave niso vselej točne, številnih znanj in vedenj nimamo. Pacienti se zdravnikom tudi lažejo glede življenjskih navad, odvisnosti ipd., zaradi česar so diagnoze pomanjkljive. 

6 Stanje v Sloveniji

Po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije srčno-žilna obolenja predstavljajo 45 % vseh smrti v Evropi, kar 80 % prezgodnjih bolezni srca in možganov pa bi bilo mogoče preprečiti, najbolj z zdravim življenjskim slogom. Kljub trendu upadanja, pa bolezni srca in ožilja ostajajo najpomembnejši vzrok smrti tudi v Sloveniji. Podatki NIJZ razkrivajo, da so predstavljale 38 % vseh smrti (pri ženskah 45 %, pri moških 31 %). 

Najpogostejše bolezni srca so ishemična bolezen srca (vključno z akutnim miokardnim/ srčnim infarktom), motnje srčnega ritma, srčna odpoved, (popuščanje srca) ter bolezni srčnih zaklopk. Med možganskožilnimi (cerebrovaskularnimi) boleznimi je najpogostejša možganska kap, ki je lahko posledica motenj dotoka krvi v možgane ali možganske krvavitve. Zelo pogosta bolezen srca in ožilja je tudi hipertenzija (visok krvni tlak), ki je hkrati tudi dejavnik tveganja za bolezni srca in za možganskožilne bolezni. 

Po podatkih Zdravstvenega statističnega lepopisa Slovenije (NIJZ) je bilo leta 2016 približno 56 % prebivalcev Slovenije primerno telesno dejavnih, skladno s priporočili. 

Že od leta 2002 se v Sloveniji izvaja Nacionalni program primarne preventive srčno-žilnih bolezni. Izvajajo ga zdravniki družinske medicine in obsega nadzor nad zdravjem, zgodnje odkrivanje ogroženih, svetovanje in ukrepanje. Visoko ogrožene se usmerja v terapevtsko obravnavo za spremembo življenjskega sloga. Kazalniki so se na nacionalni ravni znatno izboljšali; umrljivost zaradi bolezni srca in žilja se je v zadnjih 20 letih zmanjšala za več kot polovico.

7 Sklep

Steinbaum pripoveduje o avtomobilski vožnji z materjo čez snežni metež. Namestila je snežne verige in posebne brisalce, a tovornjaki na cesti, so ju z izpodrivanjem snega vsakič popolnoma oslepili. Vendar je bilo z vsakim novim dogodkom lažje. Vidljivost se je vsakič povrnila in težave so postajale ob klepetu zelo običajne. Nista se ustavili in prišli sta na cilj. Takšno je tudi potovanje k zdravju. Svoje srce z življenjskim slogom lahko negujemo ali kvarimo. Ne vemo, kaj vse bo na naši poti, a če sledimo cilju, lahko nadaljujemo, čeprav ob slabši vidljivosti. Včasih tudi ne razumeš vseh dogodkov na poti, si utrujen, prestrašen, vendar počneš prave stvari tudi takrat, ko je naporno. Živiš iz srca, veš, da je pod kolesi še vedno cesta, čeprav je ne vidiš. Veruješ. 

Tako kot so naš holesterol in naša teža in naš pritisk samo naš, je samo naša tudi tragedija, travma ali nesreča, ki se nam zgodi. Življenje moramo sprejemati in hkrati ne dopustiti, da bi nas ovire na poti ogrozile, moramo jih preseči. 

Če se dejavni vlogi pri preprečevanju srčnega obolenja odrekamo, se odrekamo tudi možnosti zdravega, polnega in boljšega življenja. Ko vemo, kako deluje srce, se lahko sami odločimo, da zanj skrbimo. Zamislimo si ga lahko popolnoma zdravega, kot si športnik zamisli svojo zmago, še predno se poda v tekmo.  

Če se držimo 5 od 7 preprostih pravil za življenje: ne kadi, ohranjaj zdravo telesno težo, redno telovadi, zdravo se hrani, ohranjaj raven skupnega holesterola pod 5,2, ohranjaj krvni tlak pod 120/80 mmHg, ohranjaj raven sladkorja v teščem stanju pod 6,1 mg/d, bomo za 78 odstotkov znižali tveganje smrti iz katerega koli vzroka in za 88 odstotkov zaradi srčno-žilnih bolezni. 

»Živeti iz srca pomeni, da res veste, kdo ste in kaj vas osrečuje, da poznate svoje odlike in šibkosti, da veste, kaj vas žene, in razumete, da ste popolni, kolikor je mogoče, čeprav niste popolni. To je moja želja in izziv za vas: Živite pristno, iskreno in pošteno, črpajte moč in tolažbo v delu, družini, ljubezni in zdravju. Negujte vse te stvari in skrbite zanje, pa ne iz glave, kjer vselej vlada logika, temveč iz srca, kjer lahko občutite, kaj je za vas prav in resnično. Živite tako in zelo verjetno se bo vse dobro izteklo.« Steinbaum: 305

8 Viri in literatura

8.1 Spletni viri

NIJZ: Srčno-žilne bolezni [online].  [uporabljeno 2023-08-29]. Dostopno na URL: 

NIJZ: Zdravstveno stanje prebivalstva [online].  [uporabljeno 2023-08-29]. Dostopno na URL:https://www.nijz.si/sites/www.nijz.si/files/uploaded/publikacije/letopisi/2019/2.4.1_szb_2019.pdf 

NIJZ: Program Skupaj za zdravje [online].  [uporabljeno 2023-08-29]. Dostopno na URL: 

NIJZ: Skupaj za zdravje – preventivni programi NIJZ, TV oglas   [online].  [uporabljeno 2023-08-29]. Dostopno na URL: https://www.youtube.com/watch?v=IIbMjz7QZpk

Revija Vita: Srčno-žilna obolenja. Revija Vita [online].  [uporabljeno 2023-08-30]. Dostopno na URL: https://www.revija-vita.com/vita/92/Sr%C4%8Dno_-_%C5%BEilna_obolenja

8.2 Literatura

Rebula A., Prebeg J. Obljubljena dežela. V Kozini: Inštitut Vera vase – Istituto Io vero, 2020.

Steinbaum, S. Žensko srce: vodnik k telesnemu in čustvenemu zdravju srca. V Novi Gorici: Eno, 2015.

Slovarček izrazov

HDL – (ang. High-Density Lipoprotein)  lipoprotein visoke gostote odstranjuje holesterol iz arterij in ga prenaša v jetra. Velja za »dober holesterol«.

Holesterol – je maščobi podobna snov, ki se nahaja v krvnem obtoku, prenašajo pa jo lipoproteini. 

LDL – (ang. Low-Density Lipoprotein) lipoprotein nizke gostote. Ob preobilici LDL se holesterol nalaga na stene arterij. Velja za »slab holesterol«.

MET – ang. metabolic equivalents; ena enota META je definirana kot količina energije, ki jo porabimo, ko počivamo oz. sedimo. Branje npr. porablja 1,3 MET, tek 8 MET.

Palpitacija – strokovni izraz za zaznavanje pospešenega bitja srca, ki je praviloma neodvisno od telesne dejavnosti. 

Presnovni ali metabolični sindrom je skupek tveganj za sladkorno bolezen, srčno-žilne bolezni in umrljivost:abdominalna debelost, hipertrigliceridemija/povišana vrednost določenih maščob v krvi, nizek HDL, povišan krvni tlak, povišana raven plazemske glukoze na tešče

Simpatično živčevje – je eden od treh delov vegetativnega živčevja z nalogo priprave organizma na boj ali beg. Ves čas tudi pomaga vzdrževati homeostazo telesa. 

Sistolični in diastolični krvni tlak – krvni tlak izrazimo v milimetrih živega srebra (Hg); sistolični krvni tlak je najvišji krvni tlak ob utripu srca, diastolični krvni tlak je najnižji krvni tlak v žili med dvema utripoma, takrat srčna mišica počiva.