1 Uvod
Poznamo štiri skupine psihoterapevtskih pristopov (znotraj vsakega pristopa obstaja več smeri):
- analitična psihoterapija,
- kognitivno-vedenjska terapija,
- sistemska terapija in
- humanistično-eksistencialna terapija.
Kognitivno-vedenjska terapija (KVT), vedenjska terapija, racionalno-emotivna vedenjska terapija, kognitivna terapija, analitična kognitivno-vedenjska in dialektična vedenjska terapija sodijo v skupino kognitivno-vedenjskih pristopov.
Začetki KVT segajo v šestdeseta leta 20. stoletja, ko so terapevti, kot sta Aaron Beck in Albert Ellis, razvili metode, ki so poudarjale kognitivne procese pri čustvenih težavah.
KVT je psihoterapevtska smer, ki želi tako kot tudi druge smeri pomagati ljudem pri premagovanju čustvenih težav in velja za izredno priljubljen, proučevan, znanstveno dokazan in učinkovit terapevtski pristop. Osredotoča se na povezavo med mislimi, čustvi in vedenjem. Za izboljšanje duševnega zdravja moramo spremeniti negativne vzorce čustvovanja, razmišljanja in vedenja. Pristop je navadno usmerjen na klientove težave »tukaj in zdaj«.
Izbirajo jo klienti, ki bi radi hitro razrešili svoje težave, ne poglabljajo pa se toliko v globlje vzroke težav. Kompleksnejše težave se zato lahko po uspešni terapiji sčasoma tudi povrnejo.
Danes njeno uspešnost pogosto izpostavljamo pri odpravljanju tesnobe, zdravljenju depresije, anksioznosti, simptomov posttravmatskega stresa, obsesivno-kompulzivne motnje, pri obvladovanju kroničnih bolečin, motenj hranjenja in odvisnosti.
Bolj znana združenja za kognitivno-vedenjsko terapijo so: EABCT (Evropsko združenje za vedenjsko in kognitivno terapijo), IACP (International Association for Cognitive Psychotherapy), ABCT (Association for Behavioral and Cognitive Therapies), v Sloveniji pa DVKT (Društvo za vedenjsko in kognitivno terapijo Slovenije).
V Sloveniji je mogoče KVT študirati na FUDŠ (I. stopnja: študij za psihosocialno pomoč in svetovanje, II. stopnja: psihosocialno svetovanje). Izobraževanje po fakultetni ravni v obliki praktikumov za psihologe in zdravnike organizira DVKT.
2 KVT-pristopi
2.1 ABC-formula
Kognitivno v kognitivno-vedenjski terapiji se nanaša na dogajanja v našem umu; vedenje vključuje naše besede, poskuse reševanja težav, izogibanje; terapija pomeni sistematičen pristop v spopadanju s težavami.
KVT izhaja iz ABC-formule. A je aktivacijski dogodek, sprožilec: zunanji pretekli ali pričakovani dogodek ali notranji dogodek v umu, kot so spomini, podobe, sanje. B so naša prepričanja: misli, osebna pravila, zahteve do sebe in drugih, pomeni, ki jih pripisujemo zunanjim in notranjim dogodkom. C so posledice: čustva, vedenje in telesni občutki ob čustvih.
A (aktivacijski dogodek) + B (prepričanja o dogodku) = C (čustvene in vedenjske posledice)
Primer razčlembe ABC-formule:
| A (aktivacijski dogodek) | B (prepričanje/misel) | C (čustvene in vedenjske posledice) |
| Prijatelj me močno užali: reče mi, da sem hinavec. | Želi mi vse najslabše. | Čustvene: užaljen in žalosten sem |
| Nisem vreden, da sem njegov prijatelj. | Vedenjske: odločim se, da se ne bom več pogovarjal z njim |
Ob tej formuli velja še, da tudi naša čustva vplivajo na naše misli in vedenje; naše vedenje na naša čustva in misli ter da C (čustvene in vedenjske posledice) sčasoma vplivajo na celoten naš osebni svet (A). Če izgubim službo, se predam depresiji, nato samoobtoževanju, samoomalovaževanju … preneham iskati službo in izgubim upanje, da bom še kdaj dobil novo. Tako še dodatno prispevam k razvoju svoje depresije.
2.2 Preseganje NAM in napak v razmišljanju
Negativne avtomatske misli – NAM »lovimo in presegamo« s pomočjo ABC-formule, dopolnjene z nekaj koraki: 1. A (aktivacijski dogodek); 2. B (Prepričanja); 3. C (posledice – čustva); 4. C (posledice – dejanja);
5. Odkrivanje NAM (negativnih avtomatskih misli) in miselnih napak
6. D (diskusija), alternative za vsak B, naša zdrava nova misel
7. E (efekt): kako se počutimo in kako želimo ravnati zdaj, ko smo razvili alternative pod D
8. F funkcionalna nova misel: misel na novo izrazim
9. Alternativno vedenje ali eksperimentiranje: preverjam učinkovitost na novo pridobljenega razmišljanja, čustvovanja, ravnanja
10. Krepitev nove misli: utrjujem svoje novo čustvovanje, razmišljanje in vedenje
Preglednica tipičnih miselnih napak, na katere smo kot terapevt pozorni, in poskusi njihovega preseganja:
| Tipična miselna napaka | Opis primera | Preseganje miselne napake | Vprašanja za preseganje miselne napake |
| 1 Načelo vse-ali-nič | Že tri dni se uspešno bojujem v boju s kilogrami. Pojedel nisem nič sladkega. Danes pa sem se spozabil in sem odprl veliko vrečo čokoladic. Najprej sem pojedel eno. Potem sem bil razočaran sam nad sabo, ker dieta spet ni uspela, in sem jih pojedel še preostalih 11. | Stvarni pogled; načelo in-hkrati | Sem enemu dogodku pripisal absolutno vrednost? Kakšna bi bila uravnotežena ocena tega dogodka na lestvici od ena do deset? Kateri so še drugi vidiki, s pomočjo katerih lahko situacijo vidim bolj realistično? |
| 2 Pretirano posploševanje | Z otrokom se sprete zaradi neopravljene domače naloge, saj menite, da ne prevzema odgovornosti, on pa pravi, da preveč težite. Zvečer se zjokate, ker spoznate, da ste očitno slab starš, da vam vzgoja ne gre dobro; da ste slab človek. | Pogled z druge perspektive; opustitev obsojanja; bodimo določni | Katere druge vidike sebe in drugih v zgodbi ignoriram? Kakšno korist imam lahko od tega, da bi bil pri presojanju bolj specifičen? Lahko opustim absolutno presojo in presojam zgolj o posameznem dogodku? |
| 3 Označevanje | Razjezite se, ker se voznik na avtocesti vrine pred vas. Šofer je očitno totalen bedak, ne zna voziti. | Dopustimo različne stopnje; upoštevamo kompleksnost | Sem pošten, ko dajem to oznako? Dopuščam različne stopnje svoje oznake dobrega in slabega pri drugih? Sem sposoben označiti specifično dejanje, ne osebe? |
| 4 Diskvalificiranje pozitivnega | Žena se mi je zahvalila, da sem dobro počistil dovoz, za lepo pospravljeno dnevno sobo, da sem pokosil. Povedala mi je še, da je našla smet na tleh. Res mi gre na živce, ker vedno le kritizira. | Zavedajmo se svojih odzivov; vadimo sprejetje poklona | Kako se odzivam na pozitivna sporočila iz okolice? Kako mi lahko priznavanje pohval od drugih pomaga? Katere pozitivne afirmacije lahko zapišem? |
| 5 Sklepanje iz čustev | Zbudite se tesnobni. Sigurno je kaj narobe, sicer se že ne bi zbudili tesnobni. | Pozornost na lastne misli; kako lahko gledamo na položaj mirnejši; čas za pomiritev čustev | Kako me občutki vodijo k napačnim zaključkom? Katerih dejstev zaradi svojih občutij morda ne vidim? |
| 6 Miselno filtriranje | V mladosti sem poznal rdečelaso dekle Petro. Petra je ves čas pazila na čistočo. Zdaj se v ulico vseljuje rdečelasa gospa – očitno nas bo po novem nekdo nadziral pri snažnosti. | Smo pozorni na naše filtre; zbiramo dokaze | Katerih informacij zaradi svojih filtrov ne upoštevam? Kako bi razmišljal, če bi odstranil ta svoj filter? |
| 7 Katastrofiziranje | Hčerka bi se morala z zabave vrniti že ob 22. uri. Nje ob 23h še vedno ni. Do 22.30 si predstavljate, kako se vozi s fantom, ki divja po cesti. Do 23h ste prepričani, da je bila vpletena v prometno nesrečo. Do 23.10 že objokujete svojo izgubo. | Pogled z drugega zornega kota; tehtanje dokazov; spoprijemanje s situacijo | Kateri (če sploh) dokazi podpirajo moje zaključke? Kateri so manj strašni možni zaključki o dogodku? Kaj praktičnega lahko storim, da razrešim to situacijo? |
| 8 Postavljanje zahtev | Prepričani ste, da mora biti hiša popolnoma počiščena, preden pridejo obiski. Ker ste popolnoma izčrpani zaradi pospravljanja, raje ne vabite več obiskov. | Pozorni smo na jezik; omejimo iskanje odobravanja; razumemo, da svet ne igra po naših pravilih; zahteve spremenimo v želje | Katere izraze uporabljam v svoji glavi – so to moram, ne smem? Zmorem imeti svoja prepričanja/lastne zahteve in hkrati dopuščam, da imajo drugi drugačne? Je moja zahteva realna? |
| 9 Nizka frustracijska toleranca | Vsak dan gre za pol ure kolesariti. To mu res ustreza. V ponedeljek ga je žena prosila, da bi šel s kolesom do pošte, ker je avto vzel sin. To mu je bilo res grozno. Počutil se je utrujenega, naveličanega. Do trgovine namreč ni le pol ure, ampak cela ura. Lahko bi šel, ampak to je bilo res neprijetno. | Prisilimo se v nelagodne in neprijetne stvari; tvorimo sporočila za poudarjanje zmožnosti | Je to, kar doživljam, res neznosno? Kaj podpira idejo, da zmorem to nalogo prenesti? Do katerih drugih stvari se še lahko pripravim, čeprav so neudobne? |
| 10 Personaliziranje | Soseda gre mimo vas in vas, vsa je slabe volje in vas pozabi pozdraviti. Aha, zagotovo mi zameri, ker prejšnji teden nisem prišel na kavo k njej. | Pogledamo na dogodke celovito; razmislimo o razlogih za odzivanje ljudi na nas | Prevzemate odgovornost za stvari, na katere nimate vpliva? Ste res edini, ki vplivate na dogodke okolice? Gre pri tem samo za vas? |
| 11 Prerokovanje | Najstnica vam pove, da je zagledana v fanta s sosednjega bloka. Res je simpatičen. Vendar ve, da če ga bo povabila ven, da ji bo rekel ne in da se ji bo še smejal. | Preizkus napovedi; sprejeti tveganje; pretekle izkušnje ne določajo prihodnjih | Kako lahko preizkusim svojo domnevo? Kaj tvegam, če poskusim? Kateri dogodki iz moje preteklosti vplivajo na moja pričakovanja? |
| 12 Branje misli | Šef se ustavi ob vaši mizi in vas prosi, da se za nekaj minut pozneje oglasite v njegovi pisarni. V trenutku veste, da vas vabi, ker je nezadovoljen z vašim delom. Na sestanku vam bo povedal, da načrtuje vašo menjavo. | Alternativne razlage; ugibanja so morda zmotna; pridobivanje dodatnih informacij | Je mogoče, da je moje branje misli napačno? Kako lahko zberem več informacij? Katere so še možne druge razlage, poleg mojih predpostavk? |
2.3 Eksperimentiranje
Namen eksperimenta je, da se posameznik nauči na lasni koži. Eksperiment ima naslednje korake: 1. Opis problema; 2. Določitev napovedi, ki jo želimo z eksperimentom preizkusiti; 3. Formuliranje alternativne napovedi; 4. Določitev, kako bomo napoved preskusili; 5. Zapis rezultata eksperimenta; 6. Analiza rezultata
Napovedi lahko sami zapišemo in se vadimo v eksperimentiranju. Odločimo se lahko tudi za anketni vprašalnik ali natančno opazovanje.
2.4 Trening koncentriranja na opravilo
V določenih situacijah se je dobro naučiti preusmeriti pozornost stran od sebe, ne razmišljati o sebi, temveč o okolju in o tem, kaj počnemo. Svojo pozornost lahko vadimo, tako da obnavljamo zgodbo, ki nam jo nekdo pripoveduje; da se osredotočamo na govorjenje zgodbe; na sprehodu v parku, ko poslušamo glasove, vonjamo, se z nogami dotikamo tal. Kadar se osredotočamo na opravilo in ne sami nase, lahko pozabimo ali zmanjšamo pomen svoje težave.
2.5 Zavestno osredotočanje (mindfulness)
Osredotočeni smo na trenutek »tu in zdaj«, ob tem se vzdržimo presojanja občutij, mišljenja, čutnih zaznav – kot da bi prvič zrli v svet. Misli so lahko kot vlak, ki odbrzi mimo, ali kot avtomobili na cesti, ko smo mi opazovalec tega prometa. Tako obvladujemo svoje neprijetne predstave; pustimo, da ugasnejo same od sebe.
2.6 Raziskovanje občutkov
Čustva so kompleksna in grajena iz misli in podob; telesnih sprememb in občutkov; vedenj in teženj k ravnanju ter spomina in pozornosti. Poznamo številne odtenke čustev in precej izrazov zanje. Ljubosumje tako lahko pomeni, da smo dvomeči, nezaupljivi, oprezni, skeptični, sumničavi, vprašujoči, zagrenjeni … Pod izrazom žalost se velikokrat skrivajo depresija, deprimiranost, klavrnost, malodušje, melanholija, mračnost, občutek biti na tleh, nesreča, neutešljivost, neutolažljivost, obupanost, otožnost, pobitost, potrtost, presunjenost, pretresenost, skrušenost, strtost, užaloščenost, da smo v stiski, v solzah, žalujoči …
Nekatera čustva so zdrava, npr. sreča; druga nezdrava, npr. depresija. Koristno je preoblikovanje nezdravih čustev v njihove zdrave različice, saj se z njimi preoblikujejo tudi naši odzivi. Primerjava nezdravega ljubosumja z zdravo zavzetostjo za razmerje:
| Ljubosumje (nezdravo) | Zavzetost za razmerje (zdravo) | |
| Tematika | Grožnja druge osebe vašemu partnerskemu razmerju | Grožnja druge osebe vašemu partnerskemu razmerju |
| Misli | Imate toga in skrajna prepričanja Precenjujete grožnjo razmerju Mislite, da je partner/-ka ves čas na robu tega, da vas zapusti z drugo/drugim Mislite, da vas bo zapustil/a z osebo, za katero je priznal/a, da se mu/ji zdi privlačna | Imate prožna in prednostna prepričanja Stvarni ste glede stopnje ogroženosti razmerja Mislite, da je normalno, da se partnerju/partnerki zdi še kdo privlačen |
| Fokus pozornosti | Iščete seksualne/romantične konotacije v partnerjevih pogovorih z drugimi Ustvarjate si vidne podobe njegove/njene nezvestobe Iščete dokaze, da vas partner/ka vara | Ne iščete dokazov, da vas partner/ka vara Ne ustvarjate si podob o njegovi/njeni nezvestobi Jemljete partnerjeve/partnerkine pogovore z drugimi kot normalne |
| Vedenje/ težnje k ravnanju | Nenehno iščete zagotovila, da vam je partner/ka zvest/a in da vas ljubi Nadzorujete in/ali omejujete njegovo/njeno gibanje in dejanja Vrnete mu/ji milo za drago za namišljeno nezvestobo Nastavite mu/ji preizkušnje/pasti Kujate se | Dovolite partnerju/partnerki, da vam izraža ljubezen, ne da bi potrebovali pretirana zagotovila Dovoljujete partnerju/partnerki svobodo, ne da bi ga/jo nadzirali Dovoljujete mu/ji, da izrazi naravno zanimanje za nasprotni spol, ne da bi si predstavljali nezvestobo |
Branch: 84
Za preoblikovanje čustev (kot odziva na dražljaje iz stvarnosti) moramo svoje občutke podrobno opazovati, opazovati svoje razmišljanje, odzive, občutiti svoje občutke. Ob tem pa moramo biti pripravljeni na prožnost v razmišljanju, kar nam omogoča preoblikovanje ljubosumja v zavzetost za razmerje; tesnobe v zavzetost; depresije v žalost; jeze v nejevoljo; osramočenost v obžalovanje; prizadetost v razočaranje; krivdo v kesanje …
2.7 Prepoznati problem in si zastaviti cilj
Pri mnogih težavah sami vzdržujemo svoje nezaželeno stanje, ker jim pripisujemo prevelik pomen in želimo svoje življenje pretirano nadzorovati. Iščemo zagotovila, znova in znova preverjamo, imamo vraževerne rituale, se pretirano izogibamo tveganjem, poskušamo vplivati na druge. »Žal so edine reči, v katere ste lahko 100-odstotno prepričani – kot pravi rek – samo rojstvo, smrt in davki.« (Branch: 101) V resnici človek že od nekdaj zmore sobivati z negotovostjo.
Kadar želimo potlačiti nezaželeno misel, jo po raziskavah dvakrat pogosteje prikličemo v zavest. Znan eksperiment vas pozove, da ne razmišljate o rožnatem slonu – zgodi se ravno to, razmišljate o rožnatem slonu.
Cilji sprememb, ki si jih zastavljamo, naj bodo SPORT (specifični, pozitivni, opazljivi, realistični, »temporirani«). Poiščemo si navdih za spremembe, se osredotočamo na njihove koristi, preverimo njihovo ekologijo, si za motivacijo zapišemo napredek.
3 Izbrani primer uporabe KVT v praksi: tesnobnost
»Tesnoba je ustrahovalka. In kot velja za vse ustrahovalce: bolj se ji pustite, več si bo upala.« (Branch: 121)
Najprej razmislimo, kaj sproža našo tesnobo v mišljenju in vedenju. Razmislimo o svojih nekoristnih mislih in poiščemo zanje alternative. Sledijo preizkusi alternativnih odzivanj v realnosti. Razmišljamo še o tem, na kaj osredotočamo svojo pozornost.
3.1 Protitesnobna drža
- Stvari, ki nas plašijo, se za protiutež še pogumneje lotimo. Tako kot bi s kolesom, ki ima balanco ukrivljeno v levo, mi dodatno obračali na desno, da bi vozili naravnost – tako je dobro, da če vedno pričakujemo najslabše, namenoma predvidimo, da bo vse v redu.
- Svojo tesnobo realno presodimo: tako jo nehamo poveličevati in nehamo normalne občutke razlagati kot nevarne.
3.2 Napad na tesnobo
- Med soočenjem s strahovi svoji tesnobi pustimo, da je takšna, kot je. Sprejmemo jo, jo občutimo in počakamo, da mine.
- Soočiti se s strahom pomeni, da se namenoma izpostavljamo sprožilcem, ki v nas izzivajo tesnobo. Svoje izpostavljanje lahko načrtujemo, si sestavimo stopnjevalno lestvico tesnobe ter prehajamo od manj do bolj tesnobnih izzivov. Pri tem opuščamo varnostna vedenja in si zapišemo napredek (dolžina izpostavljenosti, oceno svoje tesnobnosti na začetku, sredi in ob koncu izpostavljanja).
3.3 Običajne oblike tesnobe
- Socialno anksioznost premagujemo s sprejemanjem samih sebe. Prožno pogledamo na idejo, kako zabavni ipd. moramo biti. Eksperimentiramo z drugačnimi pristopi in našimi občutki ob tem. Preusmerjamo pozornost in se ognemo pretiranemu analiziranju in samospraševanju, ko smo v situaciji in pozneje.
- Pretirana zaskrbljenost je posledica poskusa reševanja težav, preden te sploh nastopijo. Poudarek ni na tem, kaj nam povzroča skrbi, temveč na tem, kako obvladujemo zaskrbljene misli. Misel lahko vstopi v naš um, pri tem pa je ni potrebno razrešiti ali potisniti vstran.
- Panika kot neutemeljen izbruh tesnobe se še okrepi, kadar razmišljamo, da so naši telesni občutki nevarni. Izvedimo vedenjske eksperimente in namenoma sprožajmo paniko.
- Proti agorafobiji se borimo s hierarhično lestvico situacij, katerim se izogibamo. Pri tem opuščamo varnostno vedenje. Tako ugotovimo, da se ne zgodi nič usodnega, če nas prevzame tesnoba ali panika – jo pač prestanemo.
- Spomini in občutki stiske pri posttravmatski stresni motnji so normalna reakcija na travmo. Predelava spominov in občutkov je del okrevanja. Nekateri napišejo prvoosebno poročilo o dogodku, nekateri se namenoma soočijo s sprožilci tesnobe ob tem.
- Strah pred višino lahko ublažimo, če med znanci izvedemo anketo o občutkih, ki jih imajo ob robu pečine. Večina bo popisala podobne občutke in jih označila kot normalne, nam pa lahko to koristi, da bomo samozavestneje stopali vedno višje.
4 Iz preteklosti in v prihodnost
Na podlagi izkušenj, zlasti v otroštvu, razvijemo jedrna prepričanja. Okoli njih razvijemo pravila, zahteve, »moram« in »ne smem« predstave. Okoli teh predstav pa negativne avtomatske misli.
Tako imamo kot odrasla oseba določena negativna prepričanja o sebi, o drugih in o svetu. Če ta jedrna prepričanja slabo vplivajo na naša doživljanja in ravnanja, nam koristi, da jih prepoznamo (iz sanj, s pomočjo samorefleksije, enostavnega zapisovanja spoznanj …). Slaba jedrna prepričanja prepoznamo, ko v naš um vstopajo negativne stvarne informacije, vse pozitivne pa predrugačimo v negativne ali jih preprosto prezremo ali zavrnemo.
Svojim jedrnim prepričanjem razvijemo alternative – pomagamo si npr. z vprašanjem, kaj bi želeli za svojega otroka, da verjame, oz. kako bi želeli, da razmišlja naš dobri prijatelj.
Nova prepričanja še ne zaživijo, dokler so zapisana na papir ali objektivno prepoznana kot ustreznejša. Resnično jim moramo verjeti. Pomagamo si z argumenti: je prepričanje neskladno z resničnostjo; togo; skrajno; nelogično; nekoristno – je novo prepričanje skladno z resničnostjo; prožno; uravnoteženo; logično in smiselno; koristno? Da novo prepričanje zares posvojimo, si lahko pomagamo s »cikcak tehniko«: v mislih zdravo prepričanje napademo z dvomi, pomisleki in ga poskušamo obraniti. Postopek ponavljamo, pri tem pa se zaupanje v zdravo prepričanje zvišuje in ga lahko presodimo tudi v obliki odstotkov. Eksperimentiramo lahko, kako nova prepričanja delujejo, kaj dobrega prinašajo nam in okolici, si opažanja tudi zapišemo.
Prihodnost naj vključuje zdrav življenjski slog (redna in zdrava prehrana, telesna vadba, prosti čas, socialni stiki, življenjska zanimanja, upravljanje virov), ukvarjanje s privlačnimi dejavnostmi, poskusi česa novega. Pri spremembah nam pomaga pogovor in podpora drugih.
Naše vrednote določajo, kdo smo, zato je pomembno, da jih prepoznavamo in živimo skladno z njimi, da njim primerno prilagodimo tudi prioritete v življenju.
Na poti sprememb moramo dejavno odstranjevati vse misli, čustva in ravnanja, ki nas ovirajo in skrbeti za negovanje svojega napredka, tako kot skrbimo za vrt, na katerem populimo plevel in okopljemo željene vrtnine. Po potrebi poiščemo pomoč KVT-strokovnjaka.
5 Življenjska vodila do zdravega duševnega zdravja v razmislek
Avtorja Rhena Branch in Rob Willson, oba KVT terapevta, kot popotnico za življenje ponujata strnjene misli, po katerih se lahko ravnamo in so pravi korak k dobremu duševnemu zdravju.
- Deset zdravih stališč do življenja po Branchejevi in Willsonu: prevzemite čustveno odgovornost: počutite se tako, kot razmišljate; prožno razmišljajte; cenite svojo individualnost; sprejmite, da je lahko življenje nepošteno; razumite, da vam odobravanje drugih ni potrebno; spoznajte, da je ljubezen zaželjena, ne bistvena; tolerirajte kratkoročno nelagodje; udejanjajte razsvetljeno samozanimanje; posvečajte se svojim interesom in ravnajte v skladu s svojimi vrednotami; prenašajte negotovost.
- Deset napihovanj, ki ne zaležejo: ne ponižujte drugih; ne mislite, da ste posebni; ne skušajte biti vsem všeč; ne postavljajte se nad kritiko; ne ogibajte se neuspehov, zavrnitev, neodobravanja in ostalih takih reči; ne izogibajte se svojim čustvom; ne skušajte se počutiti pomembnejše z nadzorovanjem drugih; ne branite pretirano občutka lastne vrednosti; ne počutite se superiorne; ne krivite narave ali vzgoje za svoje probleme.
- Deset načinov za razvedritev: sprejmite, da lahko delate – in da boste delali – napake; poskusite kaj novega; poteptajte osramočenost; nasmejte se sami sebi; ne bodite tako zlahka užaljeni; izkoristite kritiko; udomačite se v družabnih situacijah; spodbujajte svojo ustvarjalnost; budite pustolovski; uživajte – ni časa za sitnobo.
6 Sklep
Psihoterapevtske modalitete nam ponujajo vsaka svoj vidik pogleda na človeka in pogleda na to, kaj bi mu lahko na njegovi poti vzdrževanja ali ponovnega vzpostavljanja duševnega zdravja pomagalo, koristilo. Pri tem so številni pristopi univerzalni in skupni vsem modalitetam. Kaj ni misel, da mora človek prevzeti čustveno odgovornost – torej da skrbi za svoje misli, kajti misli bodo vplivale na njegova ravnanja –, moč najti v splošni zahtevi po odgovornosti, ki je eden temeljnih razmislekov logoterapije. Prožno razmišljanje ali pa udejanjanje razsvetljenega samozanimanja ali pa posvečanje svojim interesom in ravnanje v skladu s svojimi vrednotami je v logoterapiji poudarjen pojem svobode, ki že sam po sebi terja, da smo odprti in se zavedamo polja svobode in to polje zajamemo čim širše. Če bomo sledili svoji vesti, kot kompasu za naše odločitve (logoterapija), bomo zagotovo cenili svojo individualnost. Misli, da je lahko življenje nepošteno ali pa da moramo tolerirati kratkoročno nelagodje ali pa prenašati negotovost pa »dišijo« po logoterapevtski o preseganju na svoji življenjski poti. Na tak način bi lahko izdatno razmišljali o povezavah med eno in drugo (in vsemi drugimi) modaliteto.
Logoterapija pri pomoči človeku poudarja kreativnost in ne izključuje nobenih pristopov, delovnih nalog, pogledov, ki bi posamezniku lahko pomagali. Zato logoterapevt po presoji lahko uporablja vse tehnike, delovne liste, formule … ki jih je človeštvu podarila KVT-terapija, pri tem pa vse skrbno umešča v širši sistem svobodne volje, volje do smisla in smisla življenja.
7 Viri in literatura
BRANCH, R., WILLSON, R.: Kognitivno-vedenjska terapija za telebane. V Ljubljani: Pasadena, 2011.
BRANCH, R., WILLSON, R.: Kognitivno-vedenjska terapija: delovni zvezek za telebane. V LjubljanI: Pasadena, 2012.
Kratek opis terapij. Društvo za vedenjsko in kognitivno terapijo Slovenije [online]. [uporabljeno 2023-10-17]. Dostopno na URL: https://www.drustvo-vkt.org/12/kratek-opis-terapij/
Psihoterapevtski pristopi. Inštitut za razvoj človeških virov [online]. [uporabljeno 2023-10-17]. Dostopno na URL: https://www.psihoterapija-ordinacija.si/psihoterapija/oblike-in-vrste-psihoterapije/vrste-psihoterapije-pristopi